„Tudi bres ognja ino mezha krono marternikov sadobimo, ako namrezh vſe teshave radovoljno poterpimo.“ ˛Sv. Gregor.
41. ˛Sv. Paſhál.
Vbogi ſholarz in bogabojézh paſtír.
Vbogi ſholarz in bogabojézh paſtír.
V' ſhpanki desheli je bil ſv. Paſhkál domá, pa tako vboshnih ſtariſhov, de ga niſo imeli sazhém v' ſholo dati. ˛She majhen je bil, pa je ſilo mozhno sheljel ſe branja navuzhiti. Vsel je Abezednik na polje s' ſebó, ſe sa potam vſedel, ter memo gredozhe proſil, naj ga zherk vuzhíjo, ino mu pokashejo, kako ſe bêre. — Velik boshji dar je branje, kdor ga sná; alj le ſvete ino koriſtne bukve brati dobro je; ſlabih ſe je treba slo varvati. Tudi ſv. Paſhkal je le molitvine ino poboshne bukve bral.
Bersh ko je odraſtil, je paſtirzhek v' ſlushbo ſhel, ino nekimu goſpodarju ſkerbno shivino paſil. — Gerdo je, zhe odraſheni otrozi ſlushit ne gredo, kedar nímajo doma dela, shivesha, ne oblazhila. Kdor poſtopa sdrav in mlad, je ſam ſvoj in drugih tat.
Bogabojezh in priden paſtirzhek ſvojimu goſpodarju shivinzo lepo paſe, ſe ſhkode varje, pa tudi greha. Kedar mu enkrat goſpodar vkashe v' ptuj vinograd po grosdja jiti, de bi ſi shejo ogaſil, ſantizh tega ni hotel ſtoriti. „Grosdje
