˛Starejſhi ſvetiga Pankraza ſo malikvavzi bili; on pa, kedar je v' ſvojim ſhtirnajſtim leti v' v' Rim priſhel, ſe je v' kerſhanſki véri poduzhiti ino kerſtiti dal. — Ne posabi, mladénzh, kaj ſo tvoji bôtri per ſvetim kerſti sa tebe obljubili; vuzhi ſe rad kerſhanſkiga nauka, dershi boshje sapovedi.
Kmalo po tem ſo ga nevérniki sgrabili, ino pred hajdovſkiga zeſarja peljali, ki ga je mozhno nagovarjal s' hodim ino dobrim, naj Jesuſa sataji. Alj ſvét mladénzh ſerzhno odgovorí: „Ne miſli, o zeſar, zhe ſim ravno mlad, de bi tak neſpameten bil, kaj takiga ſtoriti. Naſh goſpod Jesuſ Kriſtuſ nam toljko pameti ino ſerzhnoſti da, de ſe ne bojimo protenja nobeniga poglavarja ne ſodnika; tvoji bogovi, ktére hozheſh, de bi zheſtíl, ſo goljufi in sapelivzi bili; ſram ino gréh je njih zheſtiti.“ Na to ga vkashe zeſar ob glavo djati. Shlahen mladénzh, ko rosha lep, veſelo ſvojo glavzo nagne, ino prelije sa Jesuſa ſvojo kerv, ter njegova zhiſta duſha med angele boshje sleti.
Ne boji ſe hudobnih ljudí, fantizh mlad, ki te hozhejo v' greh napeljati. Zhe ſi ravno per ſlabi mozhi, angeli boshji ſe bojo sa te poſkuſili, de boſh premagal pregreſhen ſvét ino vſo njegovo hudobo. „Blagor njim, govori Jesuſ; ki ſo savolj pravize preganjani, ker njih je nebeſhko kraljeſtvo.“ Mat. 5, 10.
