Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/249

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

S' veſeljam ga kriſtjani prímejo, ino ſhkofa poſtavijo. — Tudi naſ naj ne grosi sgodaj vſtájati pred bélim dném, ker je obljubil Goſpód nebeſhki venez njim, ki sgodaj zhujejo.

Zhudodéln mosh je bil ſv. Nikolavsh na ſveti, je ljubil otroke ino jih ſkerbno vuzhíl; sa to ſe ſhe sdaj poſeben prijatel pridnih otrók zheſtí. Veliko je ljudém dôbriga ſtoril, sa to je lehko ino veſelo vmerl, rekozh: „V' tebe, o Goſpód, je savupala duſha moja; vsemi njo v' roke ſvoje!“ Pa tudi po ſmerti je vſim, ki ſe njemu priporozhajo, mogozhen proſhník.

Mladenzhi, ki hozhejo biti njegovi prijateli, naj nedolshnoſt várjejo, ſvoje telo pokorijo, ino is maliga vſako hudo poshelenje premagajo. ˛Sv. Duh govorí: „Dobro je zhloveku, ki jarm od ſvoje mladoſti noſi.“ Shal. peſm. Jerem. 3, 27.

„Ojſtro vadi ſe shiveti, drugim dober biti; poterplenje s' blishnim 'meti, ſam nar vezh ſtoriti.“ ˛Sv. Krisoſtom.

40. ˛Sv. Pankraz.
Mlad ſlushavnik Jesuſov.

Kakor imajo deklize ſveto Nesho, tako mladénzhi ſvetiga Pankraza lep isgléd, kako naj bojo, zhe ravno ſo ſhe mali, Jesuſu sveſti.