Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/248

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pa puhla répa; na duſhi ino trupli malo veljá.

˛Sveto zhiſtoſt je toljko ljubil, de ſhe drujiga ſpola mladénzh pogledal ni, ter je dobro vedel, kar ſv. Duh govorí: „Odverni ſvoj obras od naliſhpaniga shenſtva ino ne sijaj po ptuji lepóti. Savolj shenſke lepote ſe jih je veliko pogubilo, ino is nje ſe poshelenje kakor ogenj vnema.“ Kakor je ſam nedolshnoſt ljubil, je tudi drugim sa nedolshnoſt ſkerbel.

Neki shlahen môsh je tako obóshal, de ni imel shiveti vezh. Imel je pa tri hzhere. Neſramnih gèrdeshov je bilo po meſti, ki ſo hotli nedolshne deklize s' dnarmi sapeljati. She jih je miſlil neſrezhen ozhe sapelivzam prodati. ˛Sv. Nikolavsh to svédeti, ponozhi pred okno pride, ino vershe lepo moſhno dnarjov ſkos okno, pervo nozh sa pervo, po tem sa drugo, ino sa tretjo hzhér, de ſo ſe lehko poſhteno omoshile. V' te ſpomin ſe otrozi ſhe sdaj o Miklavshovim darújejo, kakor bi ſv. Nikolaj pridnim kaj ſkos okno prineſel; sa to tudi tri jabelka na podobi ima.

Rad je molil, sgodaj vſtajal, ino ſlushbo boshjo opravljal; Bog ga je sa to v' duhovſki ſtan poklizal. Kedar ſo v' Miri, nekim meſti na jutrovim, ſhkofa voljili, ino proſili Bogá, naj jim ga po ſvoji volji da, jim je bilo rezheno: „Kteri bo prihodno jutro pervi v' zérkev priſhel, bo njihov ſhkof.“ ˛Sv. Nikolavsh, ki tega védel ni, pride na vſe sgodaj v' zerkev.