Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/252

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ni naſhe, je djal; rajſhi ſe dam na koſe rastèrgati, kakor ſhe kaj tak maliga vkraſti; sa to, ker je gréh.“ — Kako radi pa ſlabi paſtirji v' blishne vinograde lasjo ſad ino grosdje jemat; na ptúje njive létajo repo ino podsemlize kôpat; derva bres potrebe kurijo, pogoſto meje, plote ino hoſte poshgejo; kako bojo ſhkodo povernili? kaj bo sa njihovo duſho!

Na paſhi je mlad Paſhkàl premiſhloval lepo seleno polje, shito ino druge ſtvarí, ter je sa vſe Ozheta nebeſhkiga hvalil ino zhaſtil. Ker je goſpodár pravizhniga ſanſizha ſpôsnal, ga je hotel sa ſvojiga ſinovza vséti, ino mu vſe premoshenje ſporozhiti, ker ni imel ſvojih otrók. Mladenzh pa, v' ſvojim bornim ſtanu veſ sadovoljn, ſe mu je lepo sahvalil, rekozh: „Vboshez ſim rojen, vboshez naj vmerjem; ſaj je tudi Isvelizhar moj vboshen bil, ino je priſhel na ſvét le drugim ſlushit.“ — ˛Srezhen je, kdor to sa dobro vseme, kar ima; sadovoljnoſt je poloviza shivlenja.

Teshko je bogabojezhimu mladenzhu djalo, de ſo mu kose v' ſhkodo vhájale; ino mozhno ga je véſt pekla, zhe je njegova shivina v' ptujo ſetvo priſhla, in kake ſhkode naredila, ter je védel, de ſe ſtorjena ſhkoda vſelej po mozhi mora povèrniti. Tudi ſlabo sadershanje drugih paſtirjev ga je v' ſerze bolelo, ker ſo jigrali, preklinjali ino ſe tepli. Goſtokrat nje ſvarí; pa gerdeshi ſo ga le saſmehvali ino ſovrashili, de