sveſta ſlushavnika boshja ſlovò, perpravlena jiti sa ſvojim Goſpodam v' terplenje in ſmert, po ſmerti pa tudi v' vezhno shivlenje.
˛Sveti papesh ino njegovi tovarſhi grejo ſerzhno sa Jesuſa vmrét; ſv. Lavrenz pa hití, ſe v' tréh dnéh k' ſmerti pripravit. Kar je ſhe zérkvenih denarjov gleſhtal, je med vboge rasdelil; tndi drage zerkvene poſode je popredal, de bi nevſmilenim ſovrashnikam v' roke ne priſhle; kar je iskupil, je vbogim rasdal. — Rimſki poglavar, to svédeti, ſvetiga Lavrenza pred ſe saklizhe, ino mu ojſtro sapové zerkvene saloge (ſhaze) odrajtati, katerih zeſar sa vojſko potrebuje. ˛Sv. Lavrenz mu odgovorí: „Zhe mi odlog daſh, hozhem ti nar vezhi bogaſtvo pokasati, ki ga zerkev ímá.“ Dovolil mu je. ˛Sv. Lavrenz gre, ino vſe vboshzheke, ſlepe ino kruljove ſrote ino vdove na nekim kraji po verſti poſtavi, in poglavarju rezhe: „Pridi le, ino poglej saklade naſhiga Boga. Videl boſh polno dvoriſhe slatih ino ſrebernih poſoduv, in drugih shlahnih kamenov.“ Veliko mnoshizo ſamih ſrotejov nameſti dnarjev vglédati, poglavarja ſtraſhno rasſerdi; ſv. Lavrenz pa pravi: „Sakaj ſe jesiſh? Slato ino ſrebro, ki ga toljko posheljujeſh, je le ſlaba sapeliva ruda; pravo slato je boshja luzh (Kriſtuſ), katerga vuzhenzi ſo ti vboshzi; oni ſo tiſti zerkveni ſhazi, ki ſim jih tebi pokasati obljubil.“
Véſ raskazhen ſe mu poglavár sagrosí, rekòzh:
