XV. Peta nedélja po ſv. treh kraljih.
Dolshnoſti drushine.
Dolshnoſti drushine.
Od ſevza dobtiga ſémena ino ljuljke. Mat, 13, 24—30.
Mnogotére ſo opravila, katere nam je Goſpodár nebéſ ino sémlje odkasal. Ravno tak rasni ſo tudi na ſvéti ſtanovi, katere je on poſtavil. Vſi ne morejo biti goſpodarje ino goſpodinje, kakor ne vſaki hlapez, ino dekla. Kér pa vender goſpodarni ino ſlushevni ſtan eden bres drugiga biti ne more, je Bog obedva vſtvaril, ino vſakima ſtana ſvoje teshave, pa tudi vſakima ſvoje dobrote odlozhil. Srezhen je lehko vſaki zhlovek, ki sveſto opravlja dolshnoſti ſvojiga ſtanú, naj ſi bo hlapez ali goſpodár, kakor nam Jesuſ v' doneshni evangeljſki podobi ali priliki kashe.
I.
V. 24. Nebeſhko kraljéſtvo, pravi Jesuſ ſvojim ljubim poſluſhavzam, je podobno zhloveku, kateri je dobro ſeme na ſvojo njivo ſjal. — Kaj pa je to nebeſhko kraljéſtvo? Nebeſhko kraljéſtvo ni drugiga, kakor isvoljena drushna pravovernih kriſtjanov na semlji, ki ſe v' ſvoje neſkonſkno ſrezhno prebivaliſhe nebeſhko odpravljajo. Njih kralj je Jesuſ, njih domazhija ſv. nebéſa, le ta semlja pa ptuja deshela. To kraljéſtvo je duhovſko, ne pa teleſno; ono je kraljéſtvo nebeſhko: — „Sa to ſe pa posemeljſkim neznem perſtavi, veli ſv. Gregor, de bi ſe zhloveſhki um is teh rezhi, katere posná, do nesnanih povsdignil, katere ſo mu ſhe nesnane." — Snano nam je, kako moder ſévez ſvojo njivo le s' dobrim ſemenam naſeva: ravno tako, pravi Kriſtuſ, tudi vezhni Bog ſvojim vernim le isvelizhanſke nauke raslaga, njim le poſvezhujozhe sakramente deli. Pa kakor ſe ſovrashnikov
