Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/99

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ne menka, katerim mersi, de bi ſoſeda lepo ſternéno ali shito perraſtlo: rasno tak ima tudi vſigamogozhen Bog ſovrashnike ſvoje, kateri ſveto véro pazhijo, de vérniki, nameſto kerſhanſkih zhednóst ino dobrih dél, le pregrehe ino hudobije dopernashajo.

V. 25. Kedar ſo ljudjé ſpali, perpoveduje Jesuſ na dalej od ſévza , je ſovrashn zhlovek perlésil, ino je med zhiſto pſhenizhno sernje ſovrashno sél, ljuljko, perſjal, ſe je na tihim vgénil, in kedar ſe je pſheniza klaſila, ſe ſhe le ljuljka perkashe. — Ravno tak tudi Kriſtjani goſtokrat ſpijo bres vſe ſkerbi, ino ſami na ſebe posabijo; alj peklenſki ſovrashnik nikoli ne pozhiva s' ſvojimi pomagavzi ino je smiram perpravlen zhloveſhko ſerze pohujſhali. On pregrehe v' njih ſerze saſadl, kedar ſe nar manj saneleto ali bojijo. Kedar ſo she vſi v' greh sakopani, ſhe le ſvojo nesrezho ſposnajo.

V. 27. ˛Skeibni hlapzi hiſhniga goſpodarja ſo ſmétno pſhenizo vgledali, pravi Jesuſ, ino grejo goſpodarju pravit, rehozh: „Kako je to, de sdaj ljuljka med pſhenizó raſte, dokler ſte vender zhiſto pſhenizo vſjali! — Rezite, de gremo ino jo populimo?“ „„Le puſtite, je djal, sakaj ſovrashnik mi je to naredil. Sdaj pa bi s' ljuljko vred tudi pſhenizo rurali. Naj bo do shétve. Shenjizam porezhem, de bodo ljuljko is med ſrede srele pſhenize isbrale, v' ſnope svesale ino ſoshgale, pſhenizo pa lepo ſpravilo V moje shitnize.““

Doſtikrat opraſkajo brumni ljudje : „Kako je to, de ſe duhovſki uzheniki ino vſi ſlushabniki boshji toliko persadevajo ljudi preoberniti ino poboljſhati, pa vender je toliko hudobnih na semlji? Tako je le, kakor s' ljuljko med pſhenizo na goſpodovi njivi.“ — Vezhen Bog savoljo pravizhnih tudi krivizhne shivéti puſti, ino pravi sveſtim ſlushebnikam ſvojim: „Puſtite obedvoje do shétve, ino tiſtokrat bode shétva vſih ljudi.“ Gorjé greſhnikam, ki ſe nameſtnikam boshjim poboljſhati ne dajo; gorjé vſim terdovratnim kriſtjanam, zhes katere oni per ſvojim goſpodu milo toshijo, kakor evangeljſki hlapzi zhres ljuljko. Puſtite jih do shétve, pravi goſpod, sakaj oni ſo sa plavsh perhranjena ljuljka. Angeljzi jih bodo enrat na ſodbi, kakor shenjize ljuljko odbrali, ino