pregreſhno nagnenje hude jese pod plajſh pravizhno ſerzhnoſti, lakomnost pod odejo potrebne ſkerbi, nezhiſtoſt pod ogrinjalo nedolshne ljubesni sakriva, ino zbloveka v' hudo sapleta, de ſe préd ne savé, dokler ſe v'globozhini hude navade savésjeniga ne najde. Tudi mornár mora per naglim vetri mazhke v' dno pometati, in barko saſtanoviti, de mu nje vetrovi prenaglo v' ſkalo ne treſhijo.
5. Osiraj ſe vsgor proti ſv. nebeſam ino glej, kako je tebe Kriſtuſ uzhil, kako ſo ſvetniki ſkuſhnjave, ino vſe ſvoje hude navade premagali, in tebi lep ſled sapuſtili, kako de moraſh tudi ti po njih ſtopinjah sa Kriſtuſam hoditi. Glej, brodnár tudi sveſto po nozni na svesde gleda, de ne sajde; le one mu ſvetijo ino kashejo pot v' tajiſti kraj, v' kteriga ſe je naménil. „Kdor hozhe sa menó priti, klizhe Jesuſ, premagaj ſam ſebe in hodi sa menó.“ Kriſtuſ nam je isgled dal, pravi ſv. Peter, de bi sa njim hodili. Bodite moji naſledvavzi, naſ vabi ſv. Pavl, kakor ſim jes naſledvavz Kriſtuſov. — ˛Srezhen boſh, ako ſi ſe nauzhil, ſam ſebi sapovedvati, ino biti ſam ſvoj goſpodár. „Ti ſi vezh vreden, ako ſam ſebe premagaſh , kakor vojſhak, ki zele meſta premaguje.“ (Prip. 16, 32.)
III.
Duſhe kerſhanſke! Sdaj ſmo na nevarnim morji sapeliviga ſveta, dokler plavamo is zhaſnosti v' vezhnoſt. Pred nami je obljublena deshela ſvetiga raja, pod nami ſe ſtraſhen brésdn vezhniga pekla odpira, naſhi nar ſovrashnejſhi valovi ſo greſhno nagnenje ino hude navade, ki naſ hozhejo potopiti, de bi do ſv. raja ne perplavali. Ne dajmo ſe jim premagati, ampak le mi premagajmo jih. — Kakor je Kriſtuſ vetrove ino morje vmiril, bo tudi nam pomagal, de bode mirno ino veſelo naſhe ſerzé. Glejte, shé nam grejo naproti isvoljeni boshji, nam ſvoje roke podajajo, de naſ bodo vsdignili is téga nevainiga morja v' ſrezhni ino isvoljen kraj shivlenja vezhniga. Amen.
