Stran:Slomsek Hrana evangeljskih naukov.djvu/54

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Viſoko ſtaroſt je ˛Simeon brumno in ſveto doshivel; ſhe doshivéti je ſerzhno shelél Meſijoviga zhaſa, kér je vedil épo prerokih, de ſe she blisha. Bog je vſliſhal njegovo molitev, ſkasal mu je sa plazhilo brumnoſti ravno tukaj neisrezheno miloſt, de ſhe pred ſmertjo s' laſtnimi ozhmi isvelizharja vidi. Kakor bi ſse mu nebeſa odperle, ſe rasveſeli — ſtopi blishej, vseme Jesuſa v' ſvoje narozhje, ino sashene Bogu hvalo, rekozh: „Gospód! sdaj púſti, v' miru vmreti ſvojiga ſlushabnika, sakaj vidile ſo moje ozhi isvelizhanje ſvoje."

V. 33. Zhudila ſta ſe Marija ino Joshef ſliſhati, kako Bog smiram bolj ino bolj odreſhenika ljudém rasodéva; pa ſhe viſhej ſta ſe savséla, kedar je ˛Simeon, rassvetljen od ſv. Duha, prerokovati sazhél, kaj ſe bo s' tem detétam godilo. K' Marii ſe brumen ſtarzhek oberne, rekozh: „Glej, ſrezhna mati! to dete, ki ſi ga ti porodila, je isvelizhar zeliga ſveta. Veliko ljudem is med Israelſkiga ludſtva bodo on k' padzu vezhniga pogublenja, ki v' njega vérvati hotli ne bodo; ravno on pa bo tudi k' vſtajanju ino k' isvelizhanju vſim, kateri bodo vérvali v' njega. On bo uzhil, bode zhudne snamenja naréjal k' poterdenju ſvojih naukov, vender njemu bodo sopergovorili, sa isvelizharja njega ſposnati hotli ne bodo. ˛Srezhna ſi mati tolikiga ˛Sina, alj sa tvojim veſeljam shaloſt nahaja, kér tudi tvoja duſha bo ſtraſhno bridkoſt obzhutila, kakor bi ojſter mezh tebi materno ſerze prebodel." — Vidil je v' duhu Simeon per téh beſedah na krishu Jesuſa vmirati, ino ſtati pod krisham shaloſtno mater njegovo.

V. 36. ˛She eno ſveto perſhono nam polek (sravno) pervih treh ſv. evangelj pokashe: brumno vdovo Ano, Fanvelovo hzhér. ˛She v' ſhtiri ino oſemdeſetim léti ſe ji ni nadovelizhalo Bogu sveſto ſlushiti, ampak toliko bolj je ſvoje veſelje v' ſlushbi boshji iſkala, kolikor njo je vſe poſvetno sapuſhalo. Bog je njeno brumnost she na semlji s' nar vekſhim veſeljam daroval, ſposnati isvelizharja, in osnanvati tiſtiga vſim, ki ſo ſe ga veſelili.

V. 39. Tak sveſto je opravljala ſveta druſhna ſvojo ſlushbo Bogu, zhaſt ino hvalo dajala ſvojimu Gospodu; nebeſhko veſelje ſe je raslilo zhres nje, ino boshja miloſt jih ſpremlja is veshe boshje na