O sa tega del, odpuſtite en drugimu radi, ljubito ſvoje ſovrashnike, ſtorite dobro tém, ki vaſ preganjajo, molite sa tisto, ki vam hudo hozhejo, ino tak bote otrozi Ozheta nobéſhkiga. Amen.
VII. Nedélja pred novim létam.
Nauk dobre tovarſhije.
Nauk dobre tovarſhije.
Od ſvéte drushbe v' tempelni. Luk. 2, 33 — 40.
„Kdor ſo ſam pa ſebi ſposnati no da, ſe lehko po ſvojih tovarſhih ſposná“: to nam ſploh pregovor pové ino vſakdanja ſkuſhnja pokashe; sakaj brumen iſhe brumne, hudoben malopridne tovarſhije, vſaki ſe podobe ſvoje veſeli. Pa kakor nozh ino den je raslozhek med brumnimi ino hudobnimi. Hudobni ſe radi po ſkrivnih, nesnanih kotih potikajo, ſklepajo hude rezhi, neſpodohno je njih govorjenje ino krivizhno njih veſelje. Brumni ſe v' ſvetih krajih nar raji sberajo, ſerzhno ſe en drugiga rasveſelijo, kedar ſe ſnidejo. Njih pogovor je poſhten, zhiſto njihovo veſelje, kakor angelzov ino nedolshnih otrók. Le k' Bogu imajo nagnjene miſli in shelje. Tako isvoljeno tovarſhtvo nam denaſhen ſv. evangelj pokashe.
I.
Poſhtena ino ſveta je bila drushba, ki jo v' tempelni pred Bogam sbrano gledamo. Marija daruje, kedar ſo bili dnevi ozhiſhovanja po Moseſovi poſtavi dopolnjeni, ſvojiga ljubesniviga ſinka Jesuſa, ino ga s' ſv. Joshefam Bogu isrozhí. ˛Simeon, ſtar brumen ſivzhek, je ravno ta zhaſ v' tempelni, ino ſposná v' Mariinih rokah nrſado déte sa isvelizharja ſvojiga.
