ſkashejo; pa priſhla is dobriga ſerza, in to Jesuſu nar bolj dopade.
V. 8. Ljudi ſe je vſe okoli Jesuſa terlo. Od vſih krajov mu hitijo naproti. Eni gredó naprej, drugi od sadej, tretji ga na uſhtriz ſpremljajo. Od veſelja ne vedó, kako ga bolj pozheſtiti. ˛Svoje oblazhila mu na pot pogrinjajo, de bi lepſhi jesdil; lepo zvelézhe véjize vzheſujejo, ino mu s' njimi ſteso salſhajo. Zhedne oljkne zheſulze ſi jémlejo, ino jih s' Jesuſam v' rokah neſó kakor s' ſvojim zheſtitlivim kraljam, ki je ſovrashnike ſvoje premagal. — Ravno tega ſpomin je navadno shegnanje leſá na deneſhno zvétno nedéljo, de bi ſe mi vſiga tega ſpomnili, ino bili ſvojiga nebéſhkiga kralja veſeli.
V. 9. Judovſke mnoshize ſo she sdavnaj sheléle Jesuſa sa ſvojiga kralja imeti: kakor hitro svedó, de on prav po kraljévo sa Meſija v' Jerusalemſko poglavitno meſto ozhitno pride, je vſe na nogah. Vſe od maliga do velikiga na veſ glaſ krizhi ino ga posdravlja, rekózh: „Bodi posdravlen, obljublen Meſija, ſin kralja Davida. ˛Slava tebi, ki prideſh v' imeni goſpod Bogá. Zhaſt ino hvala po viſhinah!“
Toliko zhaſt je ſkasalo judovſko ljudſtvo Jesuſu: ravno toliko ino ſhe vezni zhaſt bi morli njemu ſkasati tudi mi, poſebno ſedaj o ſv. velikonozhnim obhajili, kedar pride on tudi k' nam, naſh kralj ino isvelizhar, v' preſvetim reſhnim Teléſi.
II.
1. Vſaki zhlovek imá v' ſvojih perſih imenitno, pa ſkrivno kraljéſtvo; vſaki ima v' ſvojim ſerzi ſvojiga kralja, dobriga ali hudobniga, ino kakorſhen je zhloveſhkiga ſerza viſhár, dober alj hudoben, tako je tudi zhloveſhko shivlenje; ino ravno po tem ſe tudi zhloveku na duſhi hudo ali dobro godi. — Hudoba je od tega zhaſa v' zhloveſhkim ſerzi kraljovala, kar je peklenſki sapelivez naſhe perve ſtariſhe vjél. Le tega ſovrashniga kralja pregnat, ino zhloveſhko ſerze ſebi oſvojit, je priſhel Jesuſ, ſam boshji ˛Sin, na té ſvet, je vsel na deneſhni den, ſhest dni pred ſvojo ſmertjo, kakor kralj isvoljeniga ljudſtva Jerusalemſko meſto v' ſvojo obláſt: pride pa tudi v' naſhe ſerze ſkos ſv. obhajilo, de bi vſo hudobo pregrehe
