ſvojim velizhaſtvi pokasati: ta je bila v' jutrovih deshelah naváda. Kralj vſis kraljov je tudi Jesuſ, ſamo de nja kraljéſtvo ni tega ſvetá, ampak je vezhno ino duhovſko, ki ſe na semlji sazhne ino ſlushi, v' nebéſih pa vezhno savshiva. Zele tri léta je she kraljéſtvo boshjiga nauka med ljudmi ſhiral, ino jim kasal pravi pot, ki v' vezhno shivlenje peljá. Priſhla je ura, vſim vérnim ſkos ſvojo ſmert ravno v' to kraljéſtvo nebeſhke vrata odprét', in veſ svolen ſvet vézhniga pogublenja odréſhit'. Hotel ſe je tedaj ljudſtvu sa odreſnenika ino nebéſhkiga kralja ozhitno ſkasati.
V. 1. S' velikimi trumami ljudi ſe tudi Jesuſ v' Jerusalem na velikonozhno godvanje poda. Is Betanije pod oljſko goró, kjer je nekoliko dni popréd Lazara, ſvojiga prijatla, obudil, pride ravno v' jutru deneſhniga dné do Betſage, do eniga kraja, shé bliso Jerusalemſkiga meſta. Vſe ſe je terlo ljudi, ki ſo hodili Lazara gledat, ino Jesuſa, ki ga je obudil, ſposnavat. Tukaj ſe hozhe Jesuſ, de je poſlan Meſija, vſimu ljudſtvu pokasati. Svunaj terga poſtojí, rezhe dvema ſvojih uzhenzov: „Pojdita v' le té terg, tam najdeta oſlizo ino njeno shebe. Le kar odveshita ino perpeljita ju meni. Zhe kdo kaj porezhe, le povejta, de je sa mene.“ — Kdo samore tako narozhiti, rasen tajiſti, ki je vſigavedózh, kateriga je vſa oblaſt v' nebeſih ino na semlji?
V. 4. Kar je Jesuſ na deneſhni den dopolniti hotel, je shé okoli pét ſto lét popréd ſkos ſvojiga preroka Zaharija prerokvati puſtil, rekózh: „Povejte v' tajiſtim zhaſi, kedar Meſija pride, hzheri ˛Sionſki ino vſim prebivavzam, ki okoli imenitniga Jerusalemſkiga hriba ˛Siona prebivajo, naj pogleda ſvojiga kralja, odreſhenika, kako krotek ino ponishen on pride, ki ſedi na oſelzi delavne oſlize.“ (Zah. 9, 9.) Glejte, kako na tenko ſe vſe dopolni, kar Bog on vezhna reſniza, rezhe; zhe ravno ne vſelej mahoma, vender le enkrat gotovo.
V. 6. Jesuſova uzhenza najdeta in perpeljata, kakor jima je vkasal, s' oſlizoj oſelze. — Nimajo drugiga ſedila, pa ſvoje plajſhe iſlezhejo, oſelze pogernejo ino ſvojiga kralja na-nj poſadijo. Kolika ſveta ponishnoſt, ki nam jo Jesuſ pokashe! — Borna je bila pozheſtitev, katero mu njegovi podloshni
