tatjé, ki nam kradejo zhaſno blago: ſhe hujſhi hudobni jesiki, ki nam jemlejo dobro imé, kér ſe odvseto le teſhko, ino zhiſto nikoli vezh poverniti ne da. Ako ſte pa po nedolshnim obrekani, in sa ſvoje poſhtenje okradeni, ſpomnite ſe na Jesuſa tistokrat, ino potolashite ſvoje ſerze, sakaj: „Zhe ſo Goſpoda Belzebuba imenovali, kaj ſhe le vam porekó." (Mat. 10, 25.) Glejte, kako grosno je bil vſmileni Jesuſ od hudobnih opravljan, sanizhovan ino toshen: sdaj pa rodovi v' prahi pred njim leshijo, ino njega molijo. Le zhiſto imejte ſvojo veſt: priſhla bo ura, ino tudi vaſ bodo ſovrashniki vaſhi zheſtili. Amen.
XXV. Zvétna nedélja.
Od ſvétiga obhajila.
Od ſvétiga obhajila.
Jesuſ jesdi ozhitno v' Jerusalem. Mat. 21, 1—9.
Sveſti podloshni ſe veſelijo ſvojiga kralja, kedar k' njim pride; pridni ſluſhavniki ſpremijo s' vſo zhaſtjó ſvojiga goſpoda, kedar ſe sopet v' ſvoje prebivaliſhe poverne. On preſodi njih sadershanje, pohvali pridne, katere sa vſim perpravlene najde, vseme pa tudi vſe malopridne v' ſtrah, ki ſe na njegov prihod perpravili niſo. Ravno tako pride tudi naſh goſpod Jesuſ Kriſtuſ v' ſv. velikonozhnim obhajilu ozhitno k' nam, v' naſhim ſerzi prebivat, kakor je priſhel nekoliko dni pred ſvojim bridkim terplenjam v' Jerusalemſko meſto, po deneſhnim ſv. evangelji.
I.
Kralji in poglavarji ſo ſvoje dni v' mirnih zhaſih le oſelze jesdarili, kedar ſo ſe hotli ljudſtvu v'
