Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/280

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ſtojijo. Po vſakim kraji vosa jih je bilo 6 s' gorjazhami po konzi. Dva ſta predej, dva sadej s' baklami ſvetila. Po vſi veſi ſe je sharilo. Lozhani ſo vſi na nogah ino tenko na uhe vlézhejo, kaj bo is tega. Sdaj vrtane sa rekoj grosovitno vpitje: „Mlinarizh, na ſvetlo! Nozoj ti bom jes rebra poravnal. Ako taki napréj ne prideſh, hozhem ti poſvetiti.“ -- -- Kakor bi trenil, ſe saſvetli — ino Mlinarzhova bajta je v' plameni. V' Lokavzi ednajſt vdari ino sazbne v' plat svona biti; pa hitro tobakarjev dva letita, de mora vtihniti. Veſhanov ſi nihzhe is pod ſtrehe ne upa. Pol ure ſhe ni minulo, in Mlinarizh je pogorel. ˛Srezha sa Lozhane, de ni bilo vetra. —

Tobakarſki poglavár s' tovarſhi pride, ſe v' ſredo veſi vſtopi, ino 4 baklarji mu poſvetijo. Per luzhi ga ſhe le ſposnajo, de je Rakov ˛Shteſan, ino ſhe bolj jih je ſtrah, videti, kako per 24 tobakarjev gerjazhe po konzi dershi. „Le vkup!“ ſe sadere poglavár, de je vſim po uſheſih sasvonelo. „Lozhani! tiho me poſluſhajte, kaj vam imam nizoj povedati. Uni ſloki Mlinarizh mi je sdaj pete odneſil; pa pozhival ne bom, dokler v' njegovi kervi ſvojih pet prahu ne vmijem, ki ſe me je v' kaſarni prijél. Kakor ga ſonze oblije, ga bom jes v' ſhako dobil. Kar mu obljubim, tako gotovo bo, kakor sdaj Mlakarjove duri drobne; naj bo rihtar védel desenterje v' ſvojo bajto sapirati. Fantji! poſkuſite ſvoje gorjazhe, ali ſo kaj dobro isbruſhene.“ Treſk — treſk — treſk — vrata ſe poderó, Mlakarjevi pa ſkos kuhenſke vrata isbeshijo. — „Biſtahor — hot!“ — savpije Rakovzhan, ino tobakarji odrinejo. Kakor hitro hrup potihne, dirjajo Lozhani na pogoriſhe. Kraviza ino dvoje ſvinj je sgorelo, kar ſo gleſhtali, v' pepeli leshi; zhloveſhkiga ſledu pa ni bilo. Kedar ſe je rasdenilo, Mlinarizh pertrepezhe, ter pové, kako mu je planinſki Zhernigoj glaſ dal, naj sbeshí, kér ſo tobakarji per njem pili ino ſe pogovarjali, kako ga bojo. Tudi veſhani njemu povéjo, kako ſe mu je Rakovzhan sagrosil. „Ob vſe ſim priſhel, pravi Tomash; kar mi je dober Bog dal, mi je hudoben zhlovek vsél. Bog mi bo dal ſhe kamo pod ſtreho pridti; pa vém, de v' Loki mi ni