oſtati. Lehko bi ſhe kdo drugi sa mojo ſtran v' neſrezho priſhel. ˛Shel bom v' kraj, kjér me nobeden posnal ne bo. Bog mi bo dal najti dobre ljudi, ki bojo mene ino moje ſirote pod ſtreho vseli. Toshi ſe mi po mojim kraji, pa sdaj ſhe le prav shivo vidim, de niſim tukaj doma. ˛Sposnam reſnizo, ki nam jo goſpod fajmoſhter toljkokrat pravijo: „Ptujzi ſmo na tem ſveti, le v' nebeſih je naſh pravi dom, kjer naſ noben ſovrashnik lozhil ne bo.“ ˛She ni isgovoril, goſpod fajmoſhter v Loko pridejo, ter Mlinarizhu roko podajo. Niſo mu veliko beſed dajali, pa obljubili sa sheno ino otroka ſkerbeti, zhe miſli v drug kraj iti. „Blagor jim, ki savolj pravize preganjanje terpijo — ſo djali; takih je nebeſhko kraljeſtvo. Taka ſe tudi tebi godi. Lehko je ſzer deshelſki goſpoſki, tebe varvati; pa teshko hudobnimu zhloveku v braniti, dokler ga boshja roka ne sadene.“
Mlinarizh ſklene, sheno ino hzher v' Loki puſtiti, Blasheta pa s' ſeboj na Nemſbko vseti. „Rakovzhan nemſhke beſede ne sna; ne bo me svedel. Blashe pa mi bo tolmezhval, de ſi ſaj kruha ſproſiva. Hvala Bogu, de ſim mu dal v' ſholo hoditi. Niſim miſlil, de mi bo tako hitro haſnilo.“ Goſpod fajmoſhter Mlinarizhu ſkasengo vboſhtva piſhejo, ino grajſhina mu jo poterdi; Blashetu naredijo pa kerſtni liſt. ˛Soſedji ju obdarujejo s' oblazhilam, grajſhina ino goſpod fajmoſhter pa s' dnarji na pot. She pervo nozh ſe odpravita, pa nikomur ne poveſta, v' kateri kraj, de bi ſe ne rasvedlo. „Hudoben zhlovek, pravi Mlinarizh, pride krisham ſvét, ino kar eden vé, tudi dva svéſta. Vama bo Blashe piſal, preljuba Nana, kako ſe bo nama godilo! Oh, nar teshej tebe sgubim, predraga moja shenka. Zelih 14 let ſva mirno ſkupej shivela — ſhe pred ſmertjo ſe morva lozhiti. Sdi ſe mi, de ſe na tém ſveti ne bova vidila; Bog daj, de bi ſe pa v' nebeſih. — Moja Neshiza! vſelej ſi rada vbogala; vbogaj sa napréj ſvojo mamo, ino tolashi jih, ako bojo sa nama prevezh jokali; ſtrési jim, zhe sholijo, ino zhe vmerjejo, prej de ſe snidemo, satiſni jim trudne ozhi. —- Bogu ino pa dobrim ljudém vaj priporozhim.“ — Mlinarizh bi radi ſhe govorili -- pa jok jih poſili. Ne-
