shili; na Homzi ino v' ˛Slavini pa ſlovo svonijo. ˛Sholarji ſe bojo poſtarali, ino ſhe ſvojim, vnukam perpovedvali, kako lepo je bilo, kedar ſo goſpod dehant v' ˛Slavino priſhli.
XLIII.
˛Straſhna nozh.
˛Straſhna nozh.
Blashe ino Neshiza niſta dalej v' ſholo hodila, pa nauka doma v' nemar ne puſtila. Vſako nedelo ino prasnik, po simi tudi ob delavnikih, kedar ni bilo drugiga dela, ſta piſala alj pa rajtala, ter ſe poſkuſhala, kateri bolj sna. Goſpod uzhitel ſo Blashetu poſodili bukve, ki ſo po eni ſtrani nemſhke, po drugi ſlovenſke bile, de ſi je lehko pomagal, kar ſhe ni nemſhine sadoſti rasumil. Neshiza je k' neki perletni ſhivilji hodila, de bi ſe nauzhila ſhivati, prati ino shoke pleſti. Blashe ozhetu pomaga, ino she sna male kiſhtize sa otroke, prav fletne ptizhnike (foglovshe), poſebno pa lepe ſtranſhize sa paſtirje délati, ter ſam prav lepo piſkati sna. Tako ſo Mlinarzhovi prav ſrezhno shiveli. Mala bajtiza — pa polna veſelja je bila, pridna otroka ſtarejſhov nar vezhi bogaſtvo.
Neki vezher okolj ſvetiga Martina she posno v' mrak ptuji mosh perſopiha, rekózh: „Mlinarizh! tvoj prijatel me is planine poſhle povédat, de koj na ravnoſt ſe vgeni; sdaj ino sdaj bo tvoj ſovrashnik tukaj. Ako mu ne vjideſh — Bog ti pomagaj!“ — ˛She ni isgovoril — je sginil. „Sa boshjo ſveto voljo!“ — sazhne Mlinarizhka. — „Le tiho“ — rezhe Tomash. „Koj hitro sa menoj! Bog nam bo pomagal.“ —
Temna nozh je bila, ino vſe je she ſpalo, kar tobakarji v' Loko perſvetijo, s' trojadjo poln vos tobakarſkih mavh (punklov) perpeljajo, ino v ſredi veſi ob-
