Stran je bila lektorirana
- 2. ˛Svinſka duſhiza alj kushelza, kriſtávz (Stechapfel) (Podoba IV. 1) raſte sa plotam po sapuſhenih krajih. Ima zherno - seleno, naresano perje, je koſhata, en komolz viſoka ino ob ˛Shent-Petrovim belo zvetí. ˛Strupno zherno sernje ima v' ojſtri jeshizi. ˛Strahoma pomnim, kako ſmo otrozi to sel vlazhili. Ako zhlovek te pizhke savshije, od ſtrupa sdivjá.
- 3 Sobnik, trava ſv. Apolonije (ſchwarzes Bilſentraut) (Podoba IV. 2) raſte sa sidovjam po prazhi viſoko, je koſmat ino ſlabo diſhi; ako ga pogledaſh, ſe ti gabi. Okolj velike goſpojnize zvetí. Zvet ima mertvaſhko bléd, rudezho piſan; le povohati ga, glava bolí. Nektéri s' sobnikam sobe kadijo; pa sdrobijo ſe radi potem.
- 4. Peſja-volzhja jagoda (Tollfirſche) (Podoba IV. 3.) raſte po gorah, ima sazhernelo ſteblo po 4 zhevle viſoko, podolgovato pérje, zherno-selenkalto. Po leti ima zvetja zherno - rudezhe, na dnu romeno; v' jeſen dosorijo zherne ſvetle jagode bres koſhize, ki ſo nar hujſhi ſtrup.
- 5. Trobelika, alj lajnesh (Waſſerſchierling) (Podoba IV. 4.) raſte sa potokam, po mozherijah. ˛Steblo ima veliko verhov, po 3 alj 4 zhevle viſoko, per korenini po 2 pavza debelo, ſpodej belo rudezhkaſto s' verhi seleno; po debli ima dolge laſe, pa majhine jamize. Ob ſv. Jakobi zvetí, zhebulu podobno. Korenine ima velike, pokúſ kakor petershil. Jo preresheſh, romenklaſta ſmerdliva vôda is nje tezhe, na jesiki slo opezhe ino je nar hujſhi ſtrup. Tudi od vôde, v' kateri trobelika raſte, shivina sbolí.
- 6. Miſhje selze alj ſmerdlivz (geſledter Schierling) (Podoba IV. 6) raſte sa mejami po ſenzhnih krajih, ima koſmato pikaſto ſteblo, prav po miſhje ſmerdi she od dalezh. Od nja hitro glava boli.
- 7. Peſji petershil (Gartenſchierling) (Podoba IV. 6.) poſebno kuharzam dobro posnati potreben, de ga
