Stran je bila lektorirana
- v' kuho ne denejo, ker ſta ſi s' pravim mozhno podobna. Raſte po vertih, ima vezhi pereſze, kakor pravi, ki ſo od ſpodej ſvetle. Ako ga smêneſh, po zheſnovo ſmerdí.
- 8. Podléſk, zhemerika, uſhivez alj golobnjak (Herbſtzeitloſe) (Podoba IV. 7.) lepa viſhnata rosha, ki v' jeſen po travnikih goſto zvetí, pereſa pa prihodno vigred poshene. Ima korenje pol drugi pavz dolgo, sgorej tenko, ſpodej tolſto, grosno ſtrupno. Perje tudi shivini ſhkodje; pridni goſpodarji ga potrebijo.
- 9. Volzhji koren alj bila (Seidelbaſt, Braunwurz) (Podoba IV. 8.) raſte po gorah, pa tudi po vertih, po 3 vatle viſoko. Rezel ima gladek nekoljko rudézh, ino she v' poſti prav lepo zvetí, po 3 roshize ſkupej. Jih povohaſh, ti dopadejo, pa noſ otekel ino glava te bo bolela. Germizha sernje ob Goſpojnizi dosori, lepo rudezhe. Od jagod ſe uſta ispiſhijo, po koshi mehirzi ispuſtijo, veliko shejo naredijo ino od njih hudo sbolíſh.
- 10. Zherlenka (ſchwarzer Rachtſchatten) (Podoba IV. 9. 10.) Najdeſh jo sa mejami ino po bregah; kakor laſhka repa alj krumpir zveti. Raſte niſko ino ima veliko vej, pérje sazhernelo ino robaſto, v' ſredi zvetja romen sob, jagode selene ko grah debele; ako dosorijo, ſo ſvetlo zherne, kakor zhernize alj malnze. Otrokam ſo slo nevarne, tudi ſvinje, teleta ino kure od njih pozerkajo. ˌShe hujſhi je hoſtna zherlenka, ki sa vodami raſte, ſe po drevji ovija, po leti v' grosdah zveti ino po mali goſpojnizi dosori. Njene rudezhe jagode ſo shivi ſtrup.
- 11. Volzhje (vierblätterige Einbeere) (Podoba IV. 11.) ima tenko ſteblo, v' verhi 4 selene pereſa, is katerih ſpomlad rosha priraſte, po roshi pa plavkaſta jagoda dosori, ki je snotrej rudezha, polna pizhik alj ſemena; kdor jo okuſi, sbolí.
