Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/215

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Pridjavke Rebenwörter.

Beſede, ki govorjenju pridenejo: kdaj, kjé ino kako ſe godi, imenujemo pridjavke, zhe jih ravno nekteri sa narezhje imajo. Odgovori na praſhanje:

1. Kdaj wann? heute doneſ, morgen jutre, übermorgen posajtrim, geſtern vzheraj, predvzherajnim, jezt sdaj, voher popréj, nachler ſlej, immer vedno, ſelten redko, oſt pogoſto, neulich unkrat, nie nikolj, ſogleich prezej, bald ſkorej, noch ſhe, ſchon she, dann takrat, von jeher od nekdaj.
2. Kjé, kde wo? dort tamo, hier tukaj, irgendwo nekde, überall povſod, nirgends nikjer, nahe bliso, oben sadej, mitten ſredi.
3. Kamo wohin? hin taj, her ſem, quer prek, bis do, zurück nasaj, voraus napréj, vorbei memo, entgegen naproti.
4. Richt wahr kaj ne? vermuthlich bleso, wohl pazh, ja da, (dro, der), neil nak, nicht nikar, richtig gotovo, wahr reſ, freilich ſe vede, meiſtens vezhi del.
5. Kako wie? beinahe ſkorej, genug doſti, wenig malo, etwas nekoljko mehr vezh, gar zlo, geſchwind hitro, ſehr ſilo, kaum komaj, einzeln po ſamim, beſonders poſebno, recht prav, gern rad, faſt ſkorej, heimlich ſkrivaj, gleich taki, nachher vſelej.
6. Kar povejo priloshnize od ljudi alj rezhi, kako ſo, to nam pravijo pridjavke od djanja, kako ſe godi alj ſtori; p: Der Vogel ſingt ſchön, ptizhko poje lepo. Vſaka priloshna beſeda sa pridjavko veljá; p: rein zhiſto, hazlich gerdo, luſtig veſelo i. t. d. Lehko is pridjávk priloshnize narediſh, ako jim s' konzi e doſtaviſh; p: lieb ljubesnivo der Liebe.
7. Pridjavke imajo ravno tako trojno méro, kakor priloshnize. V' drugi méri jim priſtavi er, p: gotica|ſpät posno, gotica|ſpäter bolj posno; v' tretji méri dodaj