67
Če bi prava sreca samo v velikim premoženji bila, bilo bi reliko miljonov nesrecnih ljudi, ki vbožno zivijo. Pa hvala Bogu, de ni taka. Le kdor dobro vest ima, o gnadi božji živi ino se srecne vecnosti veseli, on je srecen. „Pobožnost je za vse dobra, ker ima obljubo sedaj niga živlenja ino pri- hodniga.*' I. Tim. 4, 8.
3. Oče ino mati k sinu gresta, ter menita, de jima dobro bo na njune stare dni, kakor sta si zaslužila. Pa sin ni tak mislil. Stota tta mu hilro na poti; zamerzelo mu je zdaj eno zdaj drugo, kar mu nista po volji oče in mati storila. Merz (verdrus) je bil pervi oplotek (nesreča) per hiši, ki je Ijubezn med njimi zadušil. Sin začne prevzetvati, stariše pikati ino jima slovo dajati. Per mizi sin meso je, kosti pa očetu ino materi pusa, ki se starosti treseta. Milo se oče ino mati pogledata, ino debele solze jima se po lici vdirajo, kedar lačna od Jfttse gresta. Alj solze, ki se očetu in materi nad otrocmi vdirajo, so tezke. Naj toča sedem let otrokam polje nepreneham pobije, toljke nesreče ne stori, kakor ena sama solza, ki očeta alj mater črez hudobniga sina — ra- zujzdano hčer polije, Lenče pa tiga ne porajta ino se stari- šam posmehuje. „Kdor ne spoštuje svojiga očeta ino svoje matere, bodi preklet; no vse ljudstvo naj reče: Amen. V. Mojz. 27, 16.
4. Kakor en dan, tako drugi očetu in materi kosti po nuja. Na to mu oče zalostno veli: „Moj sin! tvoj perletni oče nima zob kosti glodati; tvoja stara mati tudi ne.'* Na to gre sin, očeta po ustih vdari, nad očeta in mater skoči. ter jih iz zamize za peč potisne, rekoč: Tukaj bota le jedla, kar vama bom dal; gospodar sim jaz. Kar gleštam je moje. Bi bila poprej bolj pridna bila, bi zdaj kaj imela." — Ravno v tim pride popotnik črez prav. Slišati ino videti, kako se godi, reče: „Nesrečni človek! rad bi še včakal, kako se bo tebi godilo. Ta roka, ktira je svojga očeta v lice vdarla, te bo še nekdaj bolela. Kakor je Bog pravičen in sveto pismo resnično. Tebi se bo še huda godila!" Tako mu povedal ino za voglam obernil se je. Oče in mati se ne vesta kamo djati od zalosti. Tudi sneha se joka: rekoč: Oh kaj me je motilo, de sim takiga nezdušnika vzela! Kdor svojim stari- šam kaj takiga dela, je hujši od živine." Prav je rekla; kdor svojih porodnikov lepo nima, tudi svoje žene ino otrok po šteno imel no bo. Vse svoje spravi hitro pod zemljo, božji
