smo tudi mi še majhni Qslubi v spoznam božji) mžni pod per- vim likam sveta fstariga zakona). Ko je pa prišel izvoljen čas, de smo po Jezusi v spoznani božji odrastili, nas je Sin boži le postave suznosti rešil, ino nam dal pravico božih otrok. — lno naj bi Boga prav spoznali, ino njegovo sveto voljo radi dopolnili, je poslal svetiga Duha, kteri se je nam v serce vlil, de lehko kličemo polni božje ljubezni kakor dobri otroci Boga: Abal ljubi Oče! Kdor je pa vreden otrok božji, ni več stuževen, ampak srečen Sin. Njemu se ni bati za casno sreco ne za izveličanje večno; on je erbič božji, ino Bog za — nj skerbi. Tako nas sv. Pavl uči.
Kaj se pa vam zdi, ali so tisti sini ino hčere pravi otroci božji, kteri svoje telesne stariše gcrdo imajo? Nikdar nikolj* „Preklet bodi, kdor kolne svojga očeta, in svoje matere ne postuje — veli sv. Duh —- ino vse ljudstvo naj reče: Amen: tako bodi." V. Mojz. 27,16. Hudobniga sina ino malovredno hčero časna ino večna nesreča za pete derži. Kako se takim godi — poslusajte. ■ , .
II.
1. Na gornim Nemškim sta mati in oče le eniga sina imela. Lence (Leonard) mu je bilo ime. Veliko sta skerbela blaga pripraviti, naj bi za njima imel, prav lehko izhajal, ino pa vedel, kako skerbne starise ima. — Dobro je otro kom za premoženje skerbeti — pa po pravici in kar je prav. Alj za dnar, polje ino živino bolj skerbeti, kakor de bi otrok dobro podučeno v strahi božjim izrastilo — to ni prav. Kaj pomaga razujzdanim otrokam veliko premoženje? Daj div jaku nož v roke: sebe ino tovarse bo ranil. Otrokam razva jenim je velika dota velika nesreča. Boljši storijo stariši pre moženje vbogojime razdajati, kakor hudobnim otrokam za-- pustiti. Take bogata dota (erbija) le pohujša ino v toljko vcči revšino potisne. Poslušajte dalej!
2. Bog je Lenčetovim starišam srečo dal; lepe reči mu isporočita, ino poslednje še bogato priženita ga. Nevesta mu je prinesla čedno kmetijo brez vsiga dolga; in na gostiji sta oče ino mati veselo djala: „Zdaj je najin sin srečen. Na dobro je prisel; pa tudi pozabil ne bo, kaj sva njemu sto rila." Bog hotel, de bi bila taka; pa lehko vaj bo goljfalo. Pravu sreča se z dnarmi ne kupi in % blagom v hišo ne pride.
