Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/67

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

39


(erdimo, rlc greha nimamo, so goljfamo. ino resnice per nas ni.1' I. Jan. Za to je Iretja, neizreceno velilca gnada, de nam dnja vsmilen Bog:

II. Čas pokore ino poboljšunja. „Vsmilenje Gospoda je, de nismo pokoncani; zakaj njegoviga vmislenja se ni konec." Jer. žal. >i, 22. Gnada neskončno vsmileniga Boga je, de smo noviga leta včakali. Oh naj bi vse dni ino ure noviga leta k božji čnsti ino k našimu izveličanju obcrnili!

Dražej blaga ni, kakor je zlati čas; z časam vse dobimo — vse zamudimo. Koljko časa smo že zamudili, koljko časa bomo zapravili tudi v novim leti! — Z časam si kupimo srečno alj pa nesrečno večnost — si nebesa alj pa pekel za­ služimo. Našga živlenja krnlek čas je večnosti kup (cena). To govorili ino opominjali v Kristusi Jezusi, Gospodi našim sv. Pavl zapoveduje. Hočem vam torej za novo leto uro po­ dati, ki vam vedno kazala časa hitrost ino vas časa vrednost učila bo.

II.

Navadno leto ima 365 dni, prestopno pa eriiga več. Vsak dan ima 12 ur, tudi vsaka noč toljko. Vsaka ura nas kaj posebno lepiga uči. nam kitj potrebniga veli. Le poslušajmo!

1. Ura eno vdari. Kaj nas uči? Kaj nam veli? E/l Bog je, ena vera ino en kerst. Efez. 4, 5. Le ena je prava zve- ličanska cerkva, ino ta je katol.ška, zunaj ktire izvcličanja ni. — Le enokrat na tira sveti živimo, le eno samo dnso imamo; če njo zgubimo, vse zgubimo. — Le enkrat bomo vmerli srečno alj nesrečno na vselej. Le eno obsodbo bomo zaslisali: Pridite izvoleni mojga Očeta! — A!j pa: „Pobcrite se v peklenski ogenj!-' — To nas perva ura uči. Kaj nam pa veli? — Le enoje potrebno, svojo dušo izveličati. Luk. 10, 42. Skerb za izveličanje našo mora torej perva ino nar veči biti, kalire nihče vse svoje žive dni opustiti ne sme. ,,Kaj pomaga človeku, naj ves svet pridobi, na svoji duši pa skodo terpi? Mat. 16, 26. To pervo skerb imajo sta risi svoje otroke nar poprej učiti. Pervo uro vsakiga dne imamo v iz­ veličanje svoje duše oberniti. Je vsakiga dne začetek prav, bo tudi konec srečen. Ena ura drugi roko podaja.

2. Ura bije (kole) dve. Poslušajmo, kaj nam pove? Dve poti u večnost greste: sterma steza čednosti v nebesa, široka cesta pregrehe pa v pekel. Mat. 7, 18 — 14. Po kateri mi