Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/66

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

58


veselo' noro lcfo,~ zlat ins izvcličanja našiga. V resnici, sa ncvo leto se nam] je vnovic prikazala gnada Boga, Izveličarja našiga, kakor sv." Pavl v dcnašnim branji Tilu, svojimu ljubimu ucencu piše.

I.

Niso prešleti dobrote, ktire nam dober Bog za naše Iruplo "daja;ll njih slavilo [je toljko, koljkor na nebi ino na zemli slvai i. Veliko veči so pa še gnade, ktire naši duši deli. Med vsemi pa dones posebno tri premislimo, de neizrečeno gnado prav spoznamo, ktira se je prikazala vsim ljudem, ko je bil:

1. Kristus rojen, on Sin božji ino izvelicar cloveški, kteri je ravno dones po cloveški naturi obrezan bil, v znaminje človecke revnosli, ktiro je na se vzel, nas odrešit ino izveli- čat. — Skerben vinogradnik (vnjncerl) obreze svoje tersje — priden vertnar svoje drevje, de mu obilnej žlahtniga sadu prinese; — oh, naj bi tudi mi obrezali za novo leto svoje serca vsih hudih želj ino pregrešnih navad po nauki svetiga Pavla, se odpovedali vsim hudobijam ino posvetnim željam, ter trezno, pravično ino pobožno živeli na fini sveti, de bi veselo čakali svojga lzveličarja, kedar spet po nas pride! Tako bi bili vredni perve duhovske gnade, de nas je Bog Sin odrešil. Druga gnada je odrešenim, de nas je:

2. Bog sv. Duh per svetim kersli posvetil, ino nas se per vsih svetih zakramentah posvečuje. Veliko miljonov ljudi po sveti živi, kteri še|veseliga nauka Jezusoviga slišali niso. V smertni senci nevednosti sedijo, njih pamet ni razsvetlena, njih volja ni posvečena skuz kopel sveliga kersta; še niso božji otroci, kakor smo mi, v pravi katolški veri izrejeni. „Očistil nas je] — pravi sv. Pavl — kakor svoje ljudstvo, naj bi mu dopadti ino se za dobro vnemali." Nam sv. kerst veči čast ino imenilnost da, kakor njo daja kraleva krona; ona j daja pravico le do posvetniga kralestva, neizbrislivo znamnje svetiga kersta daja pravico za nebeško kralestvo, kakor obreza per Judih za pravice izvoleniga ljudstva. Oh, naj bi te svoje kraleve imenitnosti nobeden nas ne pomazal, ne zgubil! Vsaka pregreha nam božjo podobo na duši po- maže, nam odvzame pravico kralestva nebeškiga. — Kako malo pa je nas, kterim bi lastna vdst kaj nc očitala! „Ako