60
hodimo? — Vsak človek je popotnik na Um sveti, ino dva' nnjst štncjonovjživlenja obhoditi ima. Na pervim je še dete mlado ino nedolžno, ki hudiga od dobriga še ne razloči. Na drugim jjštacjoni se mladenč (fantič in deklica) čajmati začne; ino ravno tukaj na razpotji se mu dve poti odpirate. Zapeliv svet ga vabi na šroko cesto razujzdaniga veselja, ter mu dobrote obilne obeta. Sveta čednost ga opomina po voski, stermi stezi pravičniga živlenja hoditi. Huda skušnjava mla- denča ima. Po kateri poti se poda, bo večidel vse svoje žive dni hodil. „Mladenč poti, ktire se je navadil, tudi postaran zapustil ne bo." Prip. 22, 6. — Druga ura zatorej posebno očetu ino materi veli, čuti nad otrocmi, ter jih na pravo pot čednosti ravnati, otroke slabih tovaršij in zapelivosti var- vati, ino jih dveh nar pervih zapoved učiti: „Ljubi Boga črez vse, ino bIižniga ko sam sebe." Mat. 22, 37. Mlado serce mora ljubiti, in brez ljubezni biti ne more. Mlado serce mora ljubiti, pa dvema gospodama služiti ne more. Ako no ljubi Boga, ljubi pregrešen svet. Kdor pa svet ljubi, bo z svetam konec vzel. Le kdor voljo božjo stori, ostane veko maj. I. Jan. 2, 15. To učite stariši svoje otroke, dokler jim tretja ura pride.
3. Ura bije tri. Poslušajmo, kaj nas uči? Tri peršone božje so v presveti Trojici, eniga bitja, ene nature: Bog Oče, ki nas je slvaril, Bog Sin, ki nas je odrešil, Bog sv. Duh. ki nas je posvetil. Tim trem božjim peršonam smo se per svetim kersti zaobljubili, v nje terdno vervati ino njim služiti. — Alj sovražnike tri nar imenitnej imamo: poželenje mesa, poželenje oči ino pa napuh živlenja, ki nas motijo posebno v mladih letah. Meso, naši hudi počutki nas hočejo zakopati v gnusobo nečistosti, napuh nas hoče povzdigniti v nevarno prevzetijo, ino naše oči so nevarne okna, skuz ktire se hudobno poželenje vnema, ako jih ne varjemo. — Spomniti se mormo, de šmo se per svetim kersti posebno trem hudobam odpovedali: hudiču, vsimu njegovmu djanju, ino vsimu nja napuhu. Nikar, de bi tajistim kdaj več slu žili! — De pa v dobrim ne omagamo, in po pravi stezi iz- veličanja stanovitno hodimo, pogosto svete tri čednosti božje: vero), upanje ino ljubezn obudimo. Srečen, kdor v tih treh božjih čednostih živi ino vmerje; on bo tamkaj gledal, kar tukaj verje, zavžival, kar tu upa, ino ljubil, kar na tim sveti po nauki Jezusovim ljubi. Za to sv. Pavl uči: „Zdaj
