50
Sinu za svoje otroko sprijel. Skuz svet kerstsmo njegovi n|roci postali, de njega lehko klicemo: ,.Aba! ljubi Oce!"* kakor nas sv. Pavl v denašnim branji svojiga pisma na Galačane uči.
I.
1. Galacju je bila imenitna dežela v Jutrovim. v hlero je sv. Pavl perpridgval ino veliko Hajdov kerstil. Pridni kristr jani — ino pa srecni božji otroei so bili; alj nckoljko hinavs kih Judov je med nje prišlo, ki so jeli uciti, de imajo tudi vse Judovske šege ino postave deržati; kar je sv. Pavl ucil, bi k izveličanju ne bilo dovolj. Verne Galačane lake zmote ovarvat jim sv. Pavl piše, k čemu je svoje dni Judovska vera jim bila. „Godilo se je nam Judam — pravi sv. Pavl, kakor mladimu sinu, kteri je naslednik (erbič) za svojim imenitnim ocetam, ino bo priboden sam svoj gospod. Mo der oce pa otroku hitro oblasti ne da, temuč mu rurhft in oskerbnika postavi, tako dolgo de odrasle. — Tako je bila Judovska vera le varučka za nas, njene težavne postave bile so nam oskerbnice, ki so nas varvale pogublenja. Bili smo ne drugač ko sužni ino hlapci vere poprejniga sveta. — Zdaj pa ni visi potreba sužnosli stare Judovske vere. Zakaj ne?"'
2. „Kedar sin odrasle, se zmodri ino svoje leta ima", mu oče varha odvzame, de lehko modro po pameti živi, kakor se je izučil. Zdaj se še le pozna, de sin ni hlapec, ampak sani svoj gospod. — Tako je tudi za nas čas dotekel, ob kterim je Bog sklenil, nas stare sužnosti Judovske vdre re šiti. Poslal nam je svojiga Sina, ki je bil kakor človek od žene rojen, živel po šegi Judovske vere, ino dopolnil vse njene postave, pa ne za to, de bi tudi mi ravno tako živeli, ino imeli vse Judovske šege dopolniti. Jezus nas je podučil, kako naj živimo, de bomo božji otroci, kaj naj storimo, de bomo imeli pravico božjih otrok; po tem nas je pa rešil Judovske stužbe, ktira je bila samo za sužne ljudi. Otroci božji smo; Judovske sužnosti nam višej potreba ni." — Oh koljka sreča je bila za Jude sveta vera Jezusova, ki jih je rešila stare, težavne postave; pa še veči sreča je bila za Hajde, ktira jih je rešila gerdiga malikvanja, po katerim so tudi naši neverni spredniki lažnivim bogova m služili!
3. Velik razločik je svoje dni bil med sužnimi ino do mačmi otroci. Sin je prijel za ocetam vso premoženje, suien
