Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/59

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

31


fhlapec) ni le nic prijel, temuč js bil z drugim blaga m sinu l istina. So veci razlocik je med nevernimi Judmi ino Hajdmi, pa med vernimi kristjana mi. Judje so bili sužni zmot, Hajdje so bili suzni nevere in hudobije — vsi sužni peklenskiga so­ vražnika. Mi ktistjatli pa smo boži otroci, pravi sv. Pavl. Kako smo pa otroci boži postali? Sin božji nas je odkupil 7.moti in hudobiji. Ino ho smo prosti postali, nam je poslal Bog sveliga Duha, Duha svojiga Sina. Sv. Duh seje v naše serce vlil, v tistim prebiva ino nas budi Boga po nar lep­ šim imeni klicati: Aba, Oce! Imamo pa Boga svojga Očela, nas tudi Bog za svoje otroke ima. Nismo po tem vec sužni, kakor nekdaj ni Judje in Majdi, ampak sini (otroci božji) smo. Kakor smo pa sini, smo tudi delcici (erbiči) skuz Boga Kralestva božiga. — Bolj pa kakor nar boljši stariši svoje otroke •— preskerbi dober Bog nas svoje sine ino hcere, htire skuz sv. kerst za svoje vzeme. Le poglejmo, koljkn d o h H ga od Boga že na tini sveti imamo posebno v svetih zakrament ah,

II.

Sedem nebeških vreleov (studeneov) posvecjoce gnade božje nam je izveličar naš Jezus Kristus v svoji sveti cerkvi odperl. Imenujejo se od Jezusa postavleni sveti zakramenti. Vsak zakrament ima svojo nevidno gnado božjo, ktiro po njem prejmemo, naj si nje ravno ne vidmo. Ima pa tud' za to vsak zakrament vidno znamnje, po katirim spoznamo, de posvecjoco gnado božjo prejmemo. — Oh duša keršanska, ali kaj spoznaš to nebeško blago posvecjoce gnade božje, ktiro kakor božji otrok od zibele do pokopa prijemaš?

1. V revah ino težavah se de*te na svet porodi, jokaje prosi vsmilenja ino pomoci. Bog mu pošle oceta in mater, de skerbita za otroka telo. Da pa tudi otroku še boljši ma­ ter sveto kat. cerkvo, ki otroku za dušo skerbi. Otrok Ada- uiovga rodu nima pravice v božje kralestvo. Botri pred cerkvjo cakajo, kedar dete sveti cerkvi prineso. Namestnik božji po dete pridejo, ga z svetim krizam poznamnejo, ka­ kor Kristus roke nanj pokladajo, mu dajo posvecene soli v znaminje božje modrosti, se doteknejo ušes in nosa, spijoce pocutke za božje kralestvo odpret, ino peljajo otroka v sveto vežo božjo. — Se otrok po svojih botrih (gotejah) hudiču,