222
II.
1. Ljudje pogosto pravijo: kaj je meni mar, kako moj sosed, moj tovarš alj moja tovaršica živi, saj bo vsak za se rajtingo dajal. Tako govorijo, ino pustijo bližniga v nar veči nesreco pregrehe zabredsti, ter ne pomislijo, de pra vičen Bog pogosto na tim sveti za eniga hudobneža del celo sosesko tepe, ktira hudobnika zagovarja, alj med sebo terpi; pa se tudi zavolj eniga pravičniga večkrat cele soseske vsmili. Za to opomina sv. Jakob: ,,Bratje! če kdo vas »ajde od re snice, se pregresi, ino ga kdo verne, de se poboljša, ima vedeti, de hdor grešnika verne od nja krive poli, bo njegovo dušo smerti rešil, ino veliko število grehov pokril.<< Poglejle ljube duše, koljko braterno posvarjenje velja, pred koljkim pohujšanjam ovarje ino zabrani božiga žalenja! Ne spodobi se., de bi ti molil, tvoj tovarš pa poleg tebe klel. Se hočemo Bogu prikupiti, mormo braniti koljkor premoremo, de do ber Bog žalen ne bo. — Tako bomo vredni, de bojo nase prošnje vslišane. Molitev pravičniga veliko premore.
2. Svoje dni je imeniten pušavnik Simon na stebri ime novan per trideset let na svojim stebri v molitvi prebil. Tisti čas so v bližnim mesti Antijohiji ljudje tak močno merli, de je veliko hiš praznih ostalo. Strašni potresi so zemljo meki- nili, ino tudi Šimonov steber se je majal. Truma Antijo- heneov h Simonu pribeži, naj bi z njimi molil, jokal ino za nje vsmilenja prosil. Simon Antijohence ojstro kregati začne, rekoč: „Vaša lakomnost ino požrešnost, vaše pregrešno, nesramno živlenje vam je odvernilo božje obličje. Ne zlobite se svojih pregrešnih, nesramnih rok k nebesam povzdigniti; jaz bom pa poskusil za ljudstvo moliti." Simon moli; alj nov potres tak nevsmileno zemljo mezi, de se je hotel tudi svetimu možu steber podreti. Od strahu ino groze vse ljud stvo na svoj obraz popada. Simen jim reče, naj le molijo ino izdihujejo. Tudi on še enkrat bolj goreče moli. Črez eno dobo vstane Simon ino potolaži ljudstvo rekoč: „Bog je molitvo vslišal ino se mesta vsmilil; pa iz med vsih ljudi, kterih je toljko zbranih, je molitev eniga samiga pred Boga prišla, ter je vslišana." Na te besede z perstam preprostiga kmetica pokaže, ino ga reče k sebi pripeljati. »Moj sjasj^gk^ vej mi, kaj si toljko dobriga storil, de toljko pred/Dojg|nT^\
l m;
