223
veljaš," Simon kmeta pobara. »Častiti oče! kmetič ponižno odgovori, grešnik sini, kakor smo vsi, ino pa nič boljši od drugih." Ko pa povedati mora, pravi ves plah, de ima navado vse, kar mu Bog da, na troje razdeliti. „Pervi del, reče, sini vbogajime dal, z drugim sim gosposko plačal, z tretjim delam pa sim svojo družino oskerbel." Poglejte, kako se pravično živi! Vidite, koljko molitev pravičniga per Bogu zamore! Molitev je naša mogočna prijatelca.
III.
Slišal sim večkrat keršanske matere svoje otroke v pro- cesjo goniti, kedar je bila terda suša alj pa prevelika moča, alj pa huda bolezn v deželi. Naročale so svojim ljubim otro- kam, rekoč: Lejite, ino lepo molite; bote prej vslišani, ka kor odrašeni, dokler ste še nedolžni." Ta beseda je resnična, pa tudi lepa taka navada; zakaj lepšiga videti ni, kakor ne dolžne otroke moliti. Oh, naj bi mi vsi nedolžni otroci Očeta nebeškiga bili, ino če ne več v pervi nedolžnosti, saj skoz pokoro Bogu prijetni. Naj bi zlobno z čisto vestjo serce ino roke povzdignili, rekoč: Aba! ljubi Oče! Amen.
3. Križcv tork.
MOLITEV BODI OTROŠKA.
i
Branje iz lista sveliga Jakoba. 5, IG — 20.
Otroci imajo navado vse povedati, kar vejo, ino vsa- kirnu vse razodeti, kteriga po lici poznajo. Taka šega je otročja, ino ni prav. — Alj tajiti svoje pregrehe, ino legati celo ni prav, kakor hudobni, spačeni otroci znajo. Spoznati svoje slabosti, se obtožiti svojih grehov ino pa za odpušanje prositi: to je prav, ino taka navada je otroška, ljuba Bogii ino pravičnim ljudem. To otroško navado nam sv. apostel
