220
molitvi nase serca k svetim nebesam, de se nam bojo enkrat odperle vrata nebeške, kedar bomo svet zapustivši v hišo vecnosti šli. Tam ne bomo več prosili, ampak vekomaj hva lili neskončno vsmilenga Boga, katerimu bodi večna čast ino hvala. Amen.
H. Krieev pondelik.
MOLITEV NAŠA MOGOČNA PRIJATELCA.
Branje iz lista svetiga Jakoba• o, 16 — 20.
■IPosebno imenitni so dnevi križeviga tedna. Kristjani grejo od ene hiše božje do druge, kakor bi svoj dom zapu stili ino v drugo hišo pomoči prosit, jiskat ino terkat hodili.
— Sveti s© dnevi križeviga tedna. Očitne molitve se oprav ljajo, glasno se v procesjah poje ino milo procesjam zvoni
— Hamovilni so sveti križevi dnevi. Jezusu svoje dušne ino telesne potrebe izročujemo, v njegovim imeni Očeta nebe- škiga prosimo; vslišani bomo, če le prav svojo pobožnost opravimo, zakaj: „Kdor prosi, on prejme; kdor jiše. on najde, ino kdor terka, njemu se odpre." Molitev pravičniga oblake predere ino per Bogu vse premore, kakor nas sv. Jakob uči.
I.
1. Molitve čudno moč nam prerok Elija v starim zakoni pokaže. Zivel je božji mož za hudobniga kralja Ahaba, ki je sam malikvavc tudi Izraelsko ljudstvo zapeljval, de so ža- pustivši praviga Boga krive malike molili ino njim v čast gerde reči vganjali. To žalenje božje Elija v serce boli. Vzdigne se ino malikvavskimu kralju pravi: „Kakor resnično Bog živi, pred katerim stojim, ti povem, de ne bo rose ne deža, dokler spet ne porečem." Kakor je rekel v imeni bož jim se je zgodilo Iz serca je molil, veli sv. Jakob, de bi ne bilo deža na zemljo v strah hudobnim ljudemi ino tri
