218
pervi kluč ino njega tri bradovnice! — Zakaj pa toljkokrat molimo ino vslišani nismo? — Imamo se drugi kluč, z katirim si sami nebesa zapiramo, pekel pa odpiramo, ino ta peklenski kluč je kletev.
H.
„Iz enih ust pride hvala ino kletev, pravi sv. Jakob. Z jezi kam hvalimo Boga, ino z njim kolnemo ljudi, kteri so po bozji podobi stvarjeni. Ali iz eniga studenca sladka ino kisla voda izvira? To se nima, bratje moji, tako goditi. Jak. 3, 8 —11. Ino se vender tak pogosto godi! Kleti sli šim pastirje na paši, orača na polji, vozarja (furmana) po cesti; in tudi trep, ki se še prekrizati ne zna, kolne in za vezuje, de bi ga zemlja požerla, če bi dober Bog vsmilen ne bil. Tako si ljudje nebesa zapirajo, pekel pa odpirajo, de se Bogu vsmili! Oh naj bi ljudje hudobijo kletve prav spoznali, pregreho ino škodo preklinjvanja pregledali, strah ino groza bila bi njih!"
1. Kletev zali Boga. — Bog je vse h svoji casti stvariI. Hvalijo ga angeli ino svetniki, ptičice, vetrovi ino grom — vse je eno lepo petje božje casti. Zdaj se pa preklinjavc kakor vran alj krokar vmes zadere ino zložno petje kazi. Še hujši grešiš, ako črez božje dela: vreme, letvino kolneš ino grajaš božjo modrost. Svoje dni je posveten kmet v pivnici vreme klel, ker ni sena mogel sušiti, ino djal, de ni več stariga Boga. Pride k domu, oslepi, ne more govo riti, ino v enih dneh vmerje. — Še strašnej je, se iz pre vzetnosti Bogu vstavljati ino bogaboječe ljudi zasramvati. V hudim vremeni je pastirče na paši klečal ino molil; oša ben vojšak memo pride ino bogaboječiga mladenčika krega. de se pred bliskam križa in zebra. Le ene stopinje dalej gre; zabliska se ino zagromi, strela vojšaka vbije. — Nar hujši pa dela, kdor v nesreči kolne, kedar se mu kaj po volji ne zgodi; brez božje volje tudi las iz naše glave ne pade. Pred nekmi letami so malo pridnikmetje na Nemškim v kercmi kvartali pozno v noč. Eden njih je močno zgu- blal. „Ako še pa zdaj zgubim, je zavezal, naj iz jasniga strela vreže!" Zagromi, strela preklinjavca iz zamize verze ino po eni strani mertvouda stori, Oh preljubi! nad kletvico
