217
zgotovil, ga h božji časti posvetil, ino v pričo Izraelskiga ljudstva molil, se je prikazalo božjo veličastvo v svetlim oblaki, ter je ves tempel napolnilo. Bila je molitev Salo mona častitev. Tebi, keršanska duša, ni le hiša božja, am pak ves svet je tempel božji, v katerim Boga častiš ino v njegovih čudih poveličuješ. Vidiš ljubo sonce alj gledaš malo travico, čuješ grozovito grotnenje, slišiš škorjančka prijazno zvergolenje, premisluješ človeško odrešenje alj svoje lastno živlenje: oh razveseli se, povzdigni roke ino serce, ter poveličuj svojga modriga Stvarnika rekoč: „ Kako čudne so tvoje deta, o Gospod vojsknih trum! Svet, svet, svet si, o gospod Bog Sabaot; nebo in žemlja sta polna tvoje slave. Čast bodi Bogu Očetu i. t. d. Glej, ta je perva mo litev — častitev.
2. Druga molitev je zahvalifev. Vsmileni Jezus je enkrat deset gobovih moz ozdravil; pa le en sam se je povernil svojmu božjimu dobrotniku se zahvalit. Kristus se je milo potožil, rekoč: „Ali ni deset očišenih? Kje pa je unih de vet? Noben se ni povernil, de bi Bogu čast dal, kakor ta ptujc." Luk. 17,11—19. Kdo nas ni dobrot prijel od Boga v svojim živlenji — letas — tud dones? Vsaki dihlej, sladko spanje, lehko djanje, grižlej kruha, vsak kozarc merzle vode je božji dar. Smo se pa tudi za vse lepo zahvalili? Koljko jih je, ki se per polni mizi še ne pokrižajo! — Ho češ h dobrimu gospodu odperte vrata imeti, hvaležnost ti jih bo odperla, nehvaležnost zaperla. Tudi Bog hvaležnost ljubi. Torej zjutraj ko vstanemo, zvečer kedar se vležemo, po deli ino po kosili zahvalijmo toljko dobriga Boga! Nik dar, o človek Boga poprej ne poprosi, preden ga zahvališ: po zahvalitvi še lje pride:
3. Prosilev. Ni na sveti toljko premožniga, ki bi ne imel kaj prositi. Bogat ino vbožic, kralj kakor berač, vsi hodimo na prag božiga vsmilenja prosit, na vrata nebeške terkat. Kako srečni smo, de vemo po nauki Jezusovim, kako ino pa zakaj prositi imamo; si lehko svesti, de bomo vslišani. „Karkolj bote Očeta v mojim imeni prosili, dal vam bo, veli Kristus. Prosite ino bote prijeli, de bo vaše veselje popolnoma." Jan. 16, 24. „Molilev pravičniga je kluč nebes. Molitev gre gor, božje vsmilenje pride pa dol. Naj si je ravno zemlja nizka, visoke nebesa, vender Bog človeka sliši, ako čisto vest ima." Sv. Avguštin. — Poglejte
