14
pomaga. Kaj pa pomaga? „ Vsako reč v molilvi Bogu pripo ročile , de vam dobro izide; za me prijete dure Boga zahvali te, de vam jih blagostovi. Tako svoje prošnje Bogu pošiljajte j tako se v Boga nanesile; saj on za vas skerbi." Ta je svetiga Pavla nauk. — Brez skerbi ne smemo biti ; alj {naša skerb mora dve tovaršici imeti: prošnjo ino zahvalo.. Le kdor Boga M vse poprosi, za vse zahvali, naj bo bridko alj dobro, ža lostno alj veselo, samo on Iehko mirno ino srečno živi.
4. Ko so nekdajni neverniki kristjane grozovitno mar« trali, jim kožo iz života lupli, jih žive pekli ino z železnimi grebeni tergali, so služavniki boži v tih neizrečenih mukah veselo Boga hvalili. Neverni Hajdje so se jim čudili, ter jih skrivnih znanost (kunšt) dolžili. Pa ta skrivna, mogočna reč, ki človeku v terplenji ino v smerti veselo serce dela, je ravno tisti boži mir, ki ves človeški um preseže, ino katcriga sv. Pavl kristjanam v mesti Filipi želi, rekoč: »Mir boži, kleri vsako zastopnost preseže, varji vaše serca ino vašo pamet v Jezusu Kristusu, Gospodu našim." Le boži mir je stanoviten studenc resničniga veselja. ■ j.
Kje pa se najde ljubi boži mir? Njegova mati je dobra, čista vest, njegovo prebivaljše je pošteno serce. Skerbi torej, o človek, za dobro vest, ohrani pošteno serce. tako bo ljubi boži mir per tebi doma. Zavžival boš stanovitno veselje, ki polajša težave ino bridkosti sladke stori.
/ II.
Sin boži, obljublen odrešenik ino izveličar, je prišel od rešil svet ino človeški rod izveličat; pa nam terplenja le ni odvžel, žalosti le ni pokončal, temučje sam terpel ino vmerl, nam izgled zapustivši, kako naj tudi mi voljno terpimo ino vmerjemo. Zakaj tako ?
1. Za to, ker je sodajno živlenje potrebna šola ino pri pravljanje za prihodno, večno živlenje v nebesih; šole brez terplenja pa ni. Po štirnajst, šestnajst, tudi dvajset let mora učene v šolo hoditi, veliko dni preučiti se, ino tudi noči prebedeti, veliko skerbi imeti, prej ko se za maštvo izšola ino pride k boljmu kruhu. Pogosto šolar izdihujc pod težo poduka, ino bi se povernil na očetov dom; pa zaupanje ča- stitliviga stanu, ki se mu kaže, njega vselej oveseli, mu vnovič serce daja, de vse težave prestoji ino srečno svoj stan
