19
nastopi. Taki ucenci smo tudi mi za božje kraleslvo poklicani, iir.volen rod, kralevo duliovstvo, svet narod, pridoblcno ljud stvo. I. Petr. 2, 9; ki se pripravljamo tako rekoc za duhovski stan v nebesih. — Res leiko se vam včasi zdi v hudim vre meni h boli sluzbi hoditi, se v tezavnim stani postiti, radi se navelicate moliti ino svete zakramente prijemati. Ali pa hočemo odstopiti, nebesko Šolo zapustiti? Tiga Bog ne daj! Poglejte lep ino častiten stan izvolenih v nebesih, vidite ve ličasten sedeč v Očetovi hiši; ki nas že pripratlen čaka, na katiriga nas bojo angeli boži posadili, kakor posadijo novo posvečeniga mašnika, ki sveto novo maso poje. Le še ene kratke leta, še nekoljko dni, ino bomo šolo dokončali, ter po tem večen praznik posvečovali v svetim raji. To naj bo v terplenji naš pervi toldž.
2. Jezus nas je prišel odrešit ino izveličat; mi pa vender toljko terpimo. Zakaj tako? — Za to, ker je sedajn svet za nas le ptuja dežela, naše časno živlenje le popotvanje v dolgo večnost. Popotnik mora zimo ino vračino poterpeti, pogosto lačen ino žejn hoditi, truden na terdi slami počivati. Pa tolaži se, de bo v svoj kraj prišel ino se svojiga doma veseli. Ve seli se, človek, tudi ti, ki v obljubleno deželo neskončne večnosti greš. Le še nekoljko mil, le še nekoljko ur, skoraj, skoraj bomo na pragi ljube Očetove hiše. Tam bomo poči vali — veselje vživali, kateriga ni oko še videlo, ne uho slišalo, ne serce občutilo, ki nam ga ljubi Jezus pripravlja. To je v križah ino težavah naša druga tolažba. — Oh, kako bo tam lepo! Le serčno hodmo damo; tukaj je ptuja dežela.
3. Jezus, Sin boži nas je prišel izveličat; pa smo vender polni križev ino težav. Po kaj je to? Za to, ker je na lim s vel i delavnik, si plačila služiti; še le po smerti praznik pride zavživati, kar smo si zaslužili. Koljko pa delavec prestoji, prej de hladen večer pride; koljko s« težak puli. prej ko svojo dnino prejme. Ino vender dela ne opusti ino ne od- henja, dokler plače ne zadobi. Ali nismo tudi mi delavci u vinogradi nebeškiga Očeta? Se bomo naveličali kalj svoje dolžnosti dopolniti, se vojskovati za resnico ino pravico, za sveto čednost poskušati, učiti nevedne, svariti grešnike, po magati potrebnim? Oh, če nas naše delo sili, naj nas lepo plačilo v nebesih ovesell. „Delajmo pridno, dokler je dan; pride noč•, de nam delati ne bo više moč." Joan. 9, 4. Le ene ure se; pride sabota. naših dni, poslal bo Gospod po
