Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/21

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

stanovitno veselje le od Boga pride. Za to pravi sv. apostel Pavi Filipanam: Bral je! v Gospod' Bogu se veselile, ii» enkrat vam povem, v Gospodu veselile se; zakaj Gospod C Jezus Kristus) je blizo.a Kaj pa je veselje v Gospodu? Ve* selje v Gospodi je lepa misel, de smo po božji podobi stvar* jeni, od Jezusa božiga Sina odreseni, I< večnimu živlenja poklicani, od svetiga Duha posvečeni, srečni otroci boži, za katirc Bog tak ljubeznivo skerbi. -— Oh, kdo bi vesel ne bil, t olj ko dobriga, vsigamogočniga Boga imeti svojga očeta!

2. Naše veselje• v Gospod'Bogu nam po navadi dve sov­ ražne reči kalite (kazite) naša pikrost., de se med sebo pi« kamo ino ljudi vražamo, pa tudi naša prevelika skerb za po­ svetne, malovredne reči. Zatorej sv. Pavl kristjane opomina: „Vosa pohlevnost (modrost ino poterplivost) bodi znana vsim ljudem, de vsi ljudje spoznajo, kako so kristjani pohlevni, dobri ljudje'/' — Piker (aklih) človek je kakor ojster tern; ino boljši je, bi rekel, v ternji ležati, kakor med pikrimi ljudmi živeti, ki vsako žal besedico za zlo vzemejo, se za vsak mak kregajo. Le pohlevne ino krotke jagneta Jezus dober pastir za ljubo ima. Kristjane, ki hudobnih jezikov nimajo ino radi poterpijo, Jezus za svoje ovčice spozna, ter pravi: „Blagor krotkim, zakaj oni bojo zemljo posedli.'1 Mat. 5, 4. Kakor volna vstreleno kuglo vstanovi, de ne pre­ bije ino škode ne stori, tako pogasi pohlevnost nar hujši jezo, ter nam mirno, veselo živlenje da. — Oh vsmileni Jezus, ti pohlevno jagne božje, uči nas, kako si krotek ino ponižniga serca, de bomo najdli pokoj svojim dušam!

3. Kar nam naše vesele dni kali je drugič prevelika skerb za posvetne minlive reci'. Koljko ljudi si več ko je potreba glavo beli za časno premoženje, ki ga dones dobimo ino jutre zopet zgubimo; letas bogati, pojdemo lehko k letu beračit. — Koljko ljudi ne more spati od samih skerbi, ter si pomagati ne ve. Alj pokaj je to ? Bog je dal, Bog je vzel, ino bo zopet dal, kakor bo njemu dopadlo; v božih rokiih je vse. Ako Bog blaga ne varje, kakor na sonci sneg zginilo bo. — Pokaj se toljko žalostiš, de si v nesrečo padil? Bog je, ki v globočino pelja, pa tudi človeka iz nesreče vzdigne, kakor se njemu dobro zdi. Z vso svojo skerbjo si lasu vslo- čil ne boš, ne pedi svojiga živlenja podalšal. ,,Nič vas kaj ne skerbi preveč<i —• pravi sv. Pavl. —* Prevelika skerb nam um ino pamet kali (moti),• nam nase dni krajša ino kaj ne