207
Tudi mi smo bili nove stvari skuz svet kerst prerojeni; ino ko smo po svetim kersti spet grešili, nam je zakrament svete pokore drugi kerst duhovskiga prerojenja. Oh de bi se nikdar vec v stare grehe ino v dušno smert ne pover- mli vec:
3. Nar pogoje se clovek v jeziki pregreši, ter premalo pomisli, kaj govori. „Za to pa ludi naj bo vsak človek hiler h postusanju, pravi sv. Jakob, počasen pa h govorjenju." Lepo je molil torej bogabojcč David, rekoc: „Postavi stražo, o Gospod mojimu jeziku, ino klučavnico mojim ustam, de se ne bo vdalo serce moje besedam hudobije." Psalm. 140, 3. Vec se ljudi skuz jezik pogubi, kakor skuz mec pomori.
4. >iar hujši mati pregrešenja je pa tudi nagla jeza, de prehitro za zlo vzememo, vsako zal besedo zamerimo, ino za malo rec velik kreg naredimo. Lepo torej sv. Jakob svari: „Vsak človek naj bo k jezi počasen; zakaj človekova jeza, ki ni pravična, kedar je prenagla, ne dela, kar je pravično pred Bogam." Huda jeza je divja zver, ki vse razterga, kar ]i blizo pride; ino pred tako jezo nas sv. Jakob svari; ona vlece našo truplo v zemljo, dušo pa v pekel.
5. Nar gerši pregreha je med ljudmi nesramna nečistost, skuz katero clovek svoje telo, tempel božji oskruni. Tudi pred to gerdobo, ktire se toljko po sveti najde, sv. Jakob kristjnne svari, rekoc: „ Verzile od sebe vso nečistost ino obil ne st hudobije, ino v lepi pohlevnosli ohranile nauke božje besede, ki vaše duše zveličati zamore.l< — Po naukih svetiga Jakoba smo se tudi mi per velikonočni spovedi vsim hudo bijam, posebno hudobnimu besedvanju, jezi ino nečednimu djanju odpovedali; ali bomo pa tudi stanovitni ostali? „Le kdor do konca stanoviten ostane, bo zvelican." Mat. 10,22.
II.
Moz beseda per poštenih ljudeh vse velja; mož besedo tudi grešnik ino grešnica namestniku božjimu — samimu Bogu na spovedi da, de se hoce poboljšati. Kar se obljubi, se mora zvesto deržati; zakaj strašno je, se Bogu zlegati. Sv. Peter ni Kristusa nikolj vec zatajil, apostoli niso svojga Gospoda nikdar vec zapustili, sveta Marija Magdalena ga ni vec žalila. Ne daj Bog, de bi se mi v poprejne grehe po- vernili! — Grešnik, ki po spovedi zopet v stare grehe pade,
