Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/216

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

208


se Bogu zlaže, ino svojo storjeno obljubo prelomi. Bolje bi bilo zanj,■ de bi obljube storil ne bil, kakor de je stor­ jeno zaterl. Takimu pravicen Bog veli: Kakor ti dopolnis, kar si meni obljubil, po tem se naj tudi tebi godi. Ino sv: apostol Pavl pravi: Kleri so enkrat razsvetleni, tudi okusili • nebeski dar, ino so deležni postali svetiga Duha (v svetih zakramentih), pa so padli (v greh), takim je (skoraj) nemo­ goce, de bi se zopet h pokori ponovili, ker spet Sinu božiga sami sebi križajo ino zasramujejo." Hebr. 6, 4 — 6. — Gres­ nik, ki po spovedi svoje stare grehe ponovi, svoj grešen stan trikrat hujši stori ino za toljko bolj globoko pade. Bolezni, ktiro si ponoviš, se veliko ležej ozdravis; tudi greh težej odpravis, ktiriga si ponovil. Pregrešna navada se vterdi, kakor cengel po zimi iz kaplic. Slabe tovaršije izpletejo mocno verv (štrik), volja oslabi ino nima moči pregrešne zaveze raztergati. „Nečisti duh se poverne, pravi Jezus, pri­ pel ja•še sedem drugih duhov z sebo, kteri so hujši od njega; ino poslbdno tistiga cloveka je hujši, kakor pervo." Luk. 11, 25— 26. Bog nas ovarji te nesrece! — Nehvaležen grešnik, ki se v pregrešno živlenje poverne , svoji dusi vse stare pre­ grehe spel navali, ktire mu Bog le odpusti, če jih sam za­ pusti ino se poboljša. Tak je po besedah svetiga Petra pcsu podoben, ki se h timu poverne, kar je izpluval, alj pa svinji, ki se izkopana spet po luži vala. lI. Petr. 2. 22. — Hudo je sjure rane ponoviti, nerade celijo; še hujši se v stare pre­ grehe poverniti; stara navada bo železna suknja, ki se težko izslece. Kdor se iz sterme steze izveličanske pokore na šroko cesto pogublenja poverne, kakor kamen po bregi, v pekel leti. Za to veli sv. Peter: „Bolje bi bilo za nje pota pra­ vicnosti ne spoznati, kakor po spoznanji odstopiti." II. Petr. 2, 21. „Bodite torej stanoviti na Gospodovi poti." Sir. 5, 12. — Hočemo stanovilni ostati, kakor smo per velikonočni spo­ vedi obljubili, je potreba:

1. Vsini greham za vselej stovo dali, ino se grešni mu znanju odpovedati. „Nihče, ki z svojo roko za oralo (plug) prime, pa se nazaj ozira, ni pripraven za božje kralestvo." Luk. 9, 62. Kdor se hoce prešestvanja varvali, se mora tudi pjančvanja zogibati; pjanost ino necistost sle si sestri. Kdor se želi sovraštva zogibati, se mora tudi napuhu ino lakom­ nosti odpovedati; napuh ino lakomnost sta sovraštvu oče ino mati. Za to sv. Jakob uči: „Kdorkolj celo postavo derži, pak