Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/179

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

176


videl, je Bog djal, ali bojo živeli po moji postavi ulj ne. Šesti dan pred nedelo (Judovsko saboto~) naj dvakrat t oljko nabero, de bodo sedmi dan, v praznik, imeli." Mojzes ino Aron sta ljudstvo potolažila, ino Izraelcam napovedala bozje cudo, rekoc: ,,Z večer bole zvedli po cudni božji prikazni, de vas je gospod Bog iz Egiptovske dezele peljal, ne pa midva; ino zjutraj bole videli čast Gospodovo." Taka se je tudi go­ dila. Na vecer je priletelo toljko prepelic, de so jih lehko z rokami lovili. Vsako jutro vsih štirdeset let je po rosi bela mana padla, kakor slana per nas, sladka nebeška jed v drob nih zerncah kakor moka ino sterd. Vsakdo si je lehko zju­ traj za tisti dan nabral, ino per treh miljonov ljudi seje š^irred let te nebeške hrane živelo. — Poglejte cudo božje milosti ino dobrote!

Tudi mi smo popotniki tkuz pušavo v obljubleno dezelo svetih nebes, živeža potrebni. Jezus naš nebeški vajvoda je naši duši hrano dal, nebeško mano svoje presveto Telo, ler je djal: „Jaz s i m živi kruh, ki s i m iz nebes prišel. Ako kdo je od tiga kruha, bo živel vekomaj; ino kruh, kteriga bom jaz dal, je moje meso za živlenje sveta. Kdor zavživa moje meso, ino pije mojo kerv, ima vecno živlenje, ino jaz ga bom obudil posleden dan. Moje meso je res jed, ino moja kerv je res pijača. Kdor moje meso je ino pije mojo kerv, ostane v meni ino jaz v njem." Jan. 6, 51 —- 57. Tudi mi bomo o svetim velikonočnim časi vžili presveto Jezusovo Telo, obhajali njegovo presveto večerjo. Oh de bi nam to presveto obhajilo ne v obsodbo, ampak k večnimu živlenju bilo! Pomislimo torej, kaj bomo prijeli ino kako se prav pripravili.

II.

1. Na Dolenskim se je bil kmet toljko zadolžil, de so mu kmetijo po dražbi prodali. Žalostno žena ino otroti že svoje reči poberajo, kupci pa licitirajo, kar bogat, imeniten gospod memo pride, ter vpraša, kakšno prodajo de imajo? Ko zve, kako se kmetu ino njegovim srotam godi, se mu v serce vsmilijo. Zakliče posojvavce, ino za kmeta vse dolge poplača, kmetijo kmetu reši ino mu še dnarjev verh da za i potrebo, naj si žvine nakupi ino zopet čedno gospodariti začne. Kaj mislite, kaj je srečen kmet od samiga veselja počel?