167
zdravniku zaupali. Tako je delal svoje dni neki posveten go spod; poslednič je pa svoj mu lehkimu spovedniku dna rje v prinesti, rtkoc: Tukaj imajo dnar na pot alj rajžo!" „Kamo pa?-* spovednik bara. „V pekel," odgovori posveten gospod. „V pekel obdva greva, jas za to. ker sim si predobriga spo vednika jiskal, oni, ker so me tako lebl<o ino po nevrednim loljkokrat odvezali." — iVe švaraj se grešnik, ako odveze ne prejme*. Neznslužena odveza je kriva kvitenga, ktiro Bog ne poterdi, škndliva njemu, ki njo prejme, nevarna spoved niku, ki njo dajo. Vbogaj lepo spovednika, ino ne leti k drugimu; le enimu se zaupaj, dokler mogoce. Bolnik, ktiri si veliko zdravitele izbera. bo težko ozdravil, in bitro vmerl. — Veliko grešnikov je, kteri se le obrestov izpovejo, zaloge grehov pa spovedniku prikrivajo, se le po verhi izpovejo, do korenine grehov pa ne sežejo. Kaj pa pomaga ternje na polji le po verhi posekati korenine pa v zcmli pustiti; hitro se ho spet vzelenilo Vsi taki ne goljfajo Boga, kteri vse ve, tudi spovednika ne, ampak sami sebe. Greh za greham na kladajo, z božjim ropam od spovednice grejo, veci grešniki, kakor so prišli. — Ob, vsmileni Bog nas varji vsakiga greha, posebno pa nevredne spovedi; vsaka nevredna spoved je sto pinja blizej pekla. Ti pa keršanska duša, ki izveličanje svoje želiš, pojiši si spovednika, kteii so mož po volji boži, ino kakor otrok ocetu zaupaj se jim. Vesele bojo tebi besede Kri stusove, ktirc ti zvest spovednik porecejo: „Zaupaj moj sin, moja hcer, tvoji grehi so ti odpušeni!"
5. Peta stopinja pokore je: naloženo pokoro zvesto opra viti, de Bogu, sebi ino bližnimu po moči zadostiš ino po praviš, kar si preše pohujšal. Si se komu zameril, prosi za zamero, si kogu na premoženji poskodval, po Cahejevo lepo poverni Si ljudi sknz stabe izglede pohnj.šal, posvari jih, ino se poboljšanja ne sramuj. Pa tudi dobre dela, ktire ti spovednik za pokoro naložijo, zvesto dopolni, ino stori raj vce kakor manj. Ne pozabi pa tudi v resnici poboljšati svoje živlenjc; zakaj pravo pobolj-sanje je edino gotovo znamnje prave, resnične pokore. „Po njih sadu —pravi Jezus -—jih bote spoznali. Mat. 7, 16.
III.
Po svojim poboljšanji se kristjani v tri verstc razločijo. V pervi versti so spokorniki, ki rajši vse zgubijo ino preferpijo,
