166
lo, ker si ncbem zgubil, pekel pa zastu&il, temne nor huj za to, ker si kalil Boga t oljko svetiga, toljko ljubezniviga, svojga nnr boljiga Očeta. Po milih solzah gresnika, ktire iz živiga serca ljubezni izvirajo, hudobije greha izplavajo. Gorko solze praviga obzalovanja, ki se po lici spokorjenih vdirajo, dušo madežev omijejo, de je spet Bogu prijetna. Take solze so drage jagode, katire angeli poberajo ino na tehtnico (vago) božje pravice polagajo, potegniti zadolženje grešnika. ..Solze spokornika, uči sv. Argnšlin, padajo pred obličje Gospodovo, ino pregrehe omijejo. Kakor je .tp. Veter milo jokal, ino je z solzami svoje zadolženje opral, ravno tak tudi ti z solzami svojo pregrešenje omij " Obžaluj svoje grehe is ljubezni do Boga* po Petrovo, de ne boš jokal is straha kakor Juda« Iškarjot v svoje pogublenje.
Tretja stopinja prave pokore je terden sklep alj prejrželje greh opustili, popravili zadolženje ino rajši vmreti, kakor Boga riše šalili Ako ti lep dnar alj pa kluč zgubiš, skerbnn jišeš ino Boga prosiš rekoč: Bog mi še le zdaj najti daj; ne bom ga več zgubil, ne. Skuz greh posvečjnčo gnado božjo zgubiš, po stezi pokore njo zopet jišeš. Skleni torej, če ti Bog da njo zopet najti, varvati, de nje več greše ne zgubiš. Marskdo bi se rad poboljsal alj prizadeli si noče. Priden bi rad bil, alj delati mu merži. Svet bi rad bil, alj sveto živeti se njemu ne poljubi. Oli neumnost! Hočeš na Dunaj alj v Beč priti, ne smeš na Terst jiti; hočeš pšenico žeti, kaj boš ljuljko pjal? — Nekteri v poboljšanje le na pol stopijo; celo zapu stiti pregrešno živlenje se jim toži. Molili bi še, alj postiti se jim ne dopade; krivice bi se varvali. alj prešeslno znanje opustiti, od hiše jiti se jim prehudo zdi. Tako nepopoluoma predvzetje ni druziga, kakor goljfija. „Kdor z svojo roko za oralo prime, pa se nazaj ozira, ni pripraven za božje kralcstvo." Luk. !>, 62. Ako nas desna roka alj desno oko po nujaa, veli Jezus, se ga mormo raj iznebiti, kakor bi bili z njim pogublnni. Vsi mu se imamo odpovedati, kar našimu poboljšanju v bran stoji, ino kakor za blato imeti, de lo spet Kristusa zadobimo. Filip. 3. 8
4. Sterta stopinja je h spoved nici, de se srojmu spored- niku na tenko izporeš, na mesli Kogu, namestniku bnžjimti. žalostno je grešnike premišlovati, l<ako si spovednike izberajo ; boljšiga potrebni— slabšiga si pojišejo, bolnikam podobni, kteri ozdraviti nočejo, ino raj vmerjejo, kakor bi se modrimu
