163
I.
1. Hebrejci, kateri se tudi Izraelci imenujejo, so bili mlaji starih očakov Abrahama, Izaka ino Jakoba. Jakobu je bilo tudi Izrael ime; za to so jih Izraelce imenovali. Jako- bovimu sinu je bilo ime Juda; ino po njem, ki j« nar ime- nitnej sinov bil, jih za Jude (Zidove) imajo. Bog jih je v svoje ljudstvo izvolil, ter jim posebno božjo službo odločil. Imeli so svet šotor (uto) zaveze božje, kakor jim ga je Moj zes na božjo povelje postavil. V sotori je bila svela skrinja mirit ino sprave, vidni tron bo/ji na zemli, kjer so je Bog svojimi Ijudslvu očitno razodeval. Skrinja miru ino sprave z nar dražjimi pert mi pokrila je bila nar sveteji kraj. Judovski duhovni ino Leviti so božjo službo opravljali; alj v nar sve le j.n kraj je le tam nar visi duhovnik enkrat v leti, na veliki dan sprave stopiti smel, kedar je ljudstvo Boga žalivše očitno z Bog a m spravil. Ta vetolna sprava je bila imenitna. Zaklal je mladiga junca Qmladiga vola) veliki duhovnik za tvoje pregrehe, ino je sedemkrat s kervjo protji zagrinjalu svetiga sotora poškropil. Po tem je zaklal kozla za pregreho svojiga ljudstva; ino z njegovo kervjo v svetim sotori poskro pil. Tako je po Judovski šegi ljudstvo greha očistil in z Boga m spravil (III. Moj 7,. 16). Ta sega Judovske sprave bila je gola senca ino pa pripodoba sprave noviga zakona, kliro je Kritim, odrešenih svela za nas opravil; ino od te sprave Kristusove sv. Pavl govori.
2. Jezus Kristus je nas nar visi duhovnik, kteri nas je nasih grehov odresil ino s Bogam spravil ne z kervjo zaklane živine, ampak z svojo za nas prelilo kervjo. Kristus ni sel v časen šotor kakor Judovski duhovni. ampak v nar svelejši kraj svetih nebes, katero prebivaljse božje ni človeska roka storila. — Judovski duhovnik je moral nar prej sam za svoje grehe dar opraviti; nas visi duhoven Kristus Jezus greha ni imel. Judovski duhoven je moral vsako leto darovati, Jezus je pa le enkrat na križi svoj dar opravit, ktiri velja na vselej. Ni potreba Jezusu vsako leto v svet šotor hoditi, le enkrat je sel k Očetu, ino vekomaj na desnici božji sedi, naš odre- senik, kteri nas je naših grehov očistil ino z Bogam spravit. Njegovo odrešenje vekomaj obstoji. — Oh koljka visokost odrešenika našiga, vsmileuiga Jezus.«! — Holjka cena ino vrednost njegove s mer ti!
