pohujsal, ni svetla pred njimi luč tvojih dobrih del. oh po boljsaj se, stori pravo pokoro, naj bojo ljudje Ivoje dobre dela vidili, ino hvalili Oceta, ki je v nebesih, se veselili angeli Ivoje resnicne pokore. To je prava sreca — to je gotovo veselje božih otrok.
III.
Preljubi! gledali smo. kako je sonce cudno merknilo. Takiga sončniga mraka mi, kar nas zdaj živi, ne bomo več v cakali. Oh naj bi se nam tudi sonce posvetivne gnade božje ne vlemnilo! — Eno, večno sonce nam sije v tretih nebesih, njegova nebeska luc, posvečjoča gnada božja, nam posvetuje ino ogreva nase serce. Vsak smer/en greh je temen mrak. ki nam oblicje božje prijaznosti zakrije. — Poglejte nespokor- jeniga grešnika žalosten stan! Kako vesel dan je pa v nebe sih ino na zemlji, krdar pravo pokoro storimo! — VVns- nilo bo našo posledno uro sonce tiga sveta pred našmi ocmi; oh de bi nas obsjalo milo sonce sveliga raja tam, kjer no- beniga mraka vec ne bo! Amen.
m mm m mm ma i mm.
Od velikonočne sporedi.
Branje U lista sv. Pavla na Hebrcjce. 9, 11 — 15.
«ima je minula, vesela vigred (spomlad) se nam smeji. Sneg kopni, pomladne rože se kažejo, ino med njimi nar žlahlnej dišeca, plava (siva) violca. — Ali pa ludi razumite fzastopite), kaj čedna violca pomeni? — Siva violca, ki po kopnih gomilah skrivno diši, je podoba svete pokore, ktiro nam skerbna mali katolška cerkev sosebno velikonočne dni priporoča, naj bi sknz njo opravičeni. liogu prijetni otroci, žlahlne violice kraleslva Jezusoviga postali, kleri je nas v tini svetim časi odrešil ino za nas svojo drago kerv prelil, kakor sv. Pavl v denašnim branji Hebrejce uči.
