161
kaj izuciti; njim je pot h izpraševanju kakor pot na tlako (Vohat), de le odpravijo, naj si bo slabo alj dobro. Drugi le prisileni na izprasevanje pridejo, ino clo duhovnika kol nejo, če jim spovedniga pokaziln ne da, alj domu ne pošle. Trelji se clo vstavljajo, za pokazilo (cedelc) svoje pastirje nalažejo alj ogoljfajo. — Oh sanikarni, malopridni otroci toljko skerbne matere, jeli hote Boga tudi ogoljfali? Bojo pred božjim stolam vaši lažnivi izgovori kaj veljali? ..Kdor cerkve ne sluša, pravi Jezus, naj tebi bo kakor hajd ino ocitni grešnik." Mat. 18, 17. Le v tisti fari, kjer se za veliko nocno izpraševanje skerbno ucijo, ino duhovski pastirji ojstro izprašujpjo, tam nebeška luč izveličanske vere svetlo gori. — Potreba je pa tudi: >
Svoje serce poravnati, megle zmot izgnati, ter slovo dati oblakam budobniga poželenja, ne še le per spovednici, temuč velilto poprej — dro hitro zdaj. — Poprej ko je Kristus, nebeško sonce, učili jel, je prerok pokore sv. Joan kerslnik svoj glas povzdignil re!;oč: „Pripravile pot Gospodu, ravne storile njegove steze. Vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora naj se poniža. Kar je kriviga, naj bo ravno, ino kar je ojstriga , naj bo gladko." Luk. 3, 5. Naj doseže tudi ta glas naše učeta ino serce posebno ta sveti čas Si svojmu sosedu, o clovek, krivico storil, poravnaj poprej ko je mogoče, de kaj krivičniga v tvoji oblasti ne bo. Stori po Cahejovo, ki je djal: ,.Glej, Gospod! polovico svojiga premoženja vbogim dam; ino če sini koga kaj ogoljufal, bom čveterno pover- nil." Luk. 3, 8. Tudi Jezus bo tebi kakor Caheju rekel: „Tvoji hiši je izveličanje došlo, ker si tudi ti zopet otrok Abrahama, otrok božji." Si prešeslnik do zdaj kako pregrešno znanje imel, ino je serce tvoje nevarna nečistost mračila, daj brez odloga hudobnimu znanju slovo, ino gerdo ljubezn iz svojiga serca potrebi, naj bo sonce božje čiste ljubezni zopet v tvojim serci sjalo. - Si se goljufne igre privadil, se te vino prerodo• prime, si bil dozdaj malopriden hlapec, slab gospodar, oh opusti vse toljke ino take slabe tovaršije, ki gnado božjo v tvojim serci temnijo, de bo zopet per tvo jim pohištvi božja pomoč. — Imaš lehko kako sovražlvo z hI ižnim , alj čer n oblak zavida ljubo sonce prijaznosti v tvoji soseski kali (motno dela), spravi se ino poprijazni, de bo lepo sonce ljubeznive zastopnosti v tvoji soseski spet sjalo. — Si bil nesrečen, ino si z svojim slabim zadeižanjam sosede
Apost. Hrana. I. Del. 11
