160
živlenja! nespokorjeniga grešnika nesrecna noc! — Kdaj se bos zopet po ljubim sonci milosti božje ogledal? Kdaj bo spet svetel zarit posvetivne gnade božje v Ivoje mracno serce posjal? — . .
4. Terdi mrak je tisto jutro le ene minuti? sonce pokri val; mracno kolo temniga mesenca se je odmikati jelo, ma homa svetel trak ljubiga sonca zopet zemljo posije, ino oblije vesela soncna luc žalosten svet. Vse na novo oživi, vse se veseli ino veselo gible. — Tak se je razsvetlilo Savlu na potu v meslo Damašk, kedar se mu je Kristus prikazal, rekoc: „Savl. Savl! pokaj me preganjaš?" Djanje ap. 9,1 —21. Gnada božja ga je obsjala, nar hnj sovražnik Kristusov je nar sercnej oznanvavc sv. vere postal. Tako se je znsvetlilo sve- timu Avguštinu, bravšimu besede sveliga Pavla, Iti piše: „Noč je minula, dan pa seje približal. Verzimo tedaj od sebe dela teme ino oblecimo orožje svetlobe Kakor po dnevi pošteno hodimo, ne v požrešnosti ino pijanosti, ne v neci stosti ino nesramnosti, ne v kregi ino za vidi; ampak oble- citc Gospoda Jezusa Kristusa." Rim. 13, 13 — 14. Svoje zmote zagleda, jih zapusti ino nar imenilnej učitel svete katolške cerkve postane. — Tako se je razdenilo svetimu Petru, kteriga je vsmileni Jezus milo pogledal na to, ko je bil Peter njega trikrat zatajil. — Tak se je povesclilo vjokano serce Marije Magdalene, na besede Jezusove: ..Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru!" Luk. 7,37— 50. Mrak pre grehe njo je zapustil, ino jelo ji sjati sonce božje milosti, nar veci sreca božjih otrol;. — Kdaj pa bo tebi, grešnik, grešnica, luc gnade božje prisjala? Oh naj vender o svetim velikonocnim casi tvoje merzlo serce posije! — H timu je pa potreba sosebno dceli reči:
Keršamke resnice prav spoznali ino pregnati duhovske teme nevednosti. Skerbna mati sv. kotolška cerkev za to skerbi ino vsako leto velikonocno izpruševnnje naioca, naj bi se vsak pravovern kristjan pred svojim duhovskim pastirjam izkazal, kako je v resnicah svoje svele vere poducen. Sveta cerkev želi, naj bi se sosebno o veliki noči, kar se je ker- šanskiga nauka pozabilo, zopet ponovilo, kar se še prav nezna, cisto izucilo, naj bi se z vsakim mladim letam tudi omladila sveta vera med nami. Kako potrebno ino hvale vredno je to!. Kako slabo in malovredno pa opravi veliko kristjanov to. svojo dolžnost! Eni nobene skerbi nimajo se
