159
nauki slabo podučcni. Koljko je takih nesrečnih otrok, kteri se od zanikarnih starišev malokaj naučijo, ino kedar jih zapuslivši v službo grejo, tudi to malo, kar sn znali, poza bijo. Koljko je posvetilih ljudi, ktiri, za vse drugo modri, ne vejo šest poglavitnih resnic, nc znajo deset božjih —ne pet cerkvenih zapoved. Tudi olikanih gospodov ino gospe najdeš po sveti ne malo, ki ne vedo koljko zakramentov je živih — koljko merlvih — ne kaj v zakramenti svete pokore prejmejo, ne vejo kako se k svetimu obhajilu prav pripra viti. Pcr takih je žalostna noč duhovskc nevednosti, njim sonce božign nauka le maki — alj clo ne sije. .Jezus je pri šel prava luč, ktira razsveti vsakiga človeka, ki na svet pride. In luč v temi sveti, pa tama je ni — ino je ne znpopndo." Jan. 1, 5 — 9. Kaj pomaga zanikarnimu luč podati, kteri njo grede zgubi! Kakor hudoben zapelivc luč vgasne, kedar nedolžno dušo v greh pripraviti želi, tako tudi hudoben svet dela, kedar kristjane mudi zdaj skuz posvetno dobro voljo, zdaj skuz časne skerbi, de keršanskih naukov ne poslušajo ino v temo nevednosti zajidejo, v kteri jih lehko v greh zakopa. Pregrešna nevednost je kriva, de se toljko kristjanov pogubi. V krajih, kjer keršanskiga nauka malo znajo, sonce kraleslva božiga slabo sije.
tt. Drugi mrak človeškiga serca je greh, kteri nam luč božje ljubezni ino prijaznosti vgasne, če ne hitro, pa po malim. Grešnik svoje serce po malim grehu odperaš, nar prej hudim željam dvuri odtvoriš, ino sonce posvetivne gnade božje začne temneti. Pride huda priložnost, ino znotrajne želje zunajnim prigrešnim delam vrata tvojiga serca odpro. Majhino posvetivne milosti božje tebi še sveti, dokler te še vest opomina ino serce po grehi boli. Storiš smerlen greh, si svetlo sonce posvečjoče gnade božje vgasneš. U veci pre grehe ko zahajaš, veči tema tvoje serce obdaja, ino mrak pregrešniga poželenja tudi tvojo pamet (um) tako oslepi, de začneš barati : Kdo je moj Bog? alj clo preklinjaš rekoč: Je Bog, jaz sim pa jaz. Po tim ne poznaš več svoje duše, ne vidiš praviga pota u večno izveličanje, ne ljubiš čednosti ino na greh ne porajtaš. Le samo znaminje božje podobe se še na tvoji mračni duši pozna, kakor obročik sonca na temnim nebi v mraki. Božji Duh te je zapustil, angeli božji se za te boje, pravični ljudje se te zogibajo, le pekel ino pa njegovi najemniki so te veseli. Oh žalosten mrak pregresniga
