Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/166

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

dal, ki smo otroci svete matere katolške cerkve, katiro je Kristus njeni ženin prosto storil, kedar njo je odrešil." — Oh ljubi bratje ino sestre moje, koljka je sreča naša, de smo otroci božji ino pa otroci svete matere katolške cerkve, bratje in sestre Jezusovi, delčiči alj erbi kralestva nebeškiga! Ravno toljka je pa tudi naša nesreča, kedar v smerten greh pademo, zgubimo pravico božjih otrok, ino sužni peklen- skiga poglavarja postanemo, ktiri v železje hudih navad za- kovane po šroki cesti večniga pogublenja pelja. Odprite torej grešniki ino grešnice svoje oči, poglejte svoj žalosten grešen stan, ino brez vsiga odloga v pravo veselje božjih otrok ga premenite!

II.

Štiri dni po svetim Urhu leta 1842 je sonce ob šestih zjutraj popolnoma mraknilo. Bila je to velicastna, čudna ne­ beška prikazen. Nebo je bilo (v Pohoi jah) eno malo meg­ leno; za toljko ložej se je sončni mrak gledal. Po malim temno kolo mesenca pred svetlo sonce stopa, le lemnej in mračnej postaja kraleviga sonca prijazno obličje; žalostno se po zemli m rači, ino neka skrivna groza obhaja vse žive stvari. — Le majhen kraje ljubiga sonca še sveti. Nekoljko minut po šestih mračen mesene sonce zakrije, ino kakor bi vtrenil, sončna luč vgasne, le svetel obročik se še pozna, kjer na nebi ljubo sonce stoji. Neznana, žalostna tema se po zemli razlega, v čemim mraki le loljko de človek človeka pozna. Zivinca na paši nepokojno gleda, ptice po vejah molče ferfrajo, ino nekako milo serce ljudi po ljubi sončni svetlobi boli. — Poglejte, enako se grešniku godi, kteri ljubo sonce svojga Boga tak rekoč zgubi, ino posvečjočo gnado božjo, izveličansko luč vgasne. Oh koljko je revnih grešni­ kov takih, kterim je sonce spoznanja božiga mraknilo — luč posvetivne gnade božje vgosnila!

2. Perva tema naše pameti je nevednost v keršamkih re­ snicah. Kdor Boga ino nja svete volje prav ne spozna, alj pa pozabi, njegovi duši je sonce božiga podučenja mraknilo. V takim mraki so živeli ino še živijo neverni Judje ino Hajdje ; oni v žalostni senci smerti sedijo, ker ljube luči praviga spoznanja božiga nimajo. V enakim duhovskim mraki se pa tudi vsi zanikarni kristjani znajdejo, kteri so v keršanskim