120
pOHtoči ni bilo laznivcu. Volk ovco zgrabi ino njo razterga. Pravijo, saj taka laz nikomur ne škodje. Ako ne drugim, lažnive svoji dusi škodje. Sv. Duh , on oče resnice ga za pusti; ino on tako dalec pride, de sam sebi verjame, kar se je drugim polegal. ,.Lažnive usta duso vmorijo." Modr. 1,11.
2. Laz v dobičkariji, kedar si hocejo skuz laž pomagati, alj pa škode ovarvati Dolžniki lažejo, kedar v pravim casi ne plačajo; rokodeli, ki obetajo, pa ob časi obljube ne naredijo; predujaoci, ki svoje blago prehvalijo, de bi ga drajši pro dali, ko je vredno; kupci, ki blago zametujejo, de bi ga bolji kup dobili. Taki pravijo, de cena raste, kedar proda jajo; kedar kupujejo jim pa cena pada. Za ene krajcarje se bližnimu brez pomislika zlažejo ino ga vslepijo. Tak dobiček je pa duši grinta alj gobova bolezn , kakor Gijecu, hlapcu .Elija, ki si je dnarja ino oblačila nalegal, za to pa tudi it gobami od nog do glave vdarjen bil. IV. Kralj. 5,21—27. Tudi berači lažejo, de več vbogajime izprosijo. Sv. Jakob, Nizibč v Mezopotamiji na jutrovim škof, sreča nekoljko be račev, ktiri so se nad tovaršam jokali, kije za potam kakor inertev ležal, pa se le hlinil, kakor bi mertev bil. Prosijo škofa, naj jim da, de ga bojo spodobno pokopali. Sv. mož jim podeli, kakor so hotli, ino moli za rajniga dušo. Kakor hitro pa odide, rečejo lažnivci hinavcu, naj le zdaj vstane; alj potuknenc je bil za res mertev. Zdaj dirjajo za svetim .skofam, ga kleče prosijo, naj jim odpusti ino mertvimu h živlenju pomaga. Sv. Jakob moli nad merličam, ino spet je oživel. ,,Pokončal jih bode Bog, ki laži govore." Psalm. 5, 7.
3< Laz 6 hvali, kedar se človek buha ino imenilnej deta, de bi več veljal, kakor je. Takih lažnikov je brez števila po sveti; Ženin se hvali ino baha, koljko glešta, naj si ravno sukno na vposodo vzeme, kedar v svate gre. Nevestni storili govorijo, kaj bojo hčeri za juterno dali; pa še pogosto svoje krušence nimajo, na zarokah mizo pogerniti. Delavec se hvali, kako vsakiga prekosi, če ravno žnutovca nobeden ne najime; Marsikdo terzanoc ulj rokodetoo se napravi ino nosi, de bi se mu odkril, če ga ne poznaš, ino poredne hišne dekle hodijo ošabnej oblečene, .kakor gospodične, neumne ljudi slepit. Tako posvetni ljudje lažejo z jezikam ino z nošo, z velikimi potroškami, pa tudi clo z capami po beraško, ino ne pomnijo, kaj nas sv. Pavl uči: „Bratje, kdor se hvali, naj se v Gospodi hvali; zakaj ne tisti, ki sam sebe hvali, 4 post. Hrana. I. Del. 9
