Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/136

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

t2S


sim jaa. Tigii se je hvalili, kar mi je Boj; dal; al j jaz se n«-» j le svojih slabost hvalim. de me ljudje ne bojo za več imeli ko sim, od Boga poslan apostel, kakor ste me vidili ino slišali.

5. ..Nikar »as ne pohujšuj, de me v težavah ino skušnjavah vidile. Bog pošilja cloveku med sladkosti tudi grenkosti, de bi se ne prevzel. Tudi meni je ojstro skusnjavo na trupli dal, želo mojiga mesa, ki me po stitanovo skuša. Trikrat sim že gospod Boga prosil, naj me reši te napake; alj rece­ no mi je: Moja gnada je tibi zadosti, de premagas: zakaj prava krepost alj cednost se v slabosti (v skušnjavi) prav pokaže in'o poterdi. Naj se hvalijo drugi kakor hocejo; jaz se bom le hvalil svojih slabost, ktire z božjo pomocjo srec­ no premagam, na prico, de v meni moč Kristusova prebiva."*

Tako cedno se sv. Pavl za svoje poštenje poskusi, ino rajši manj od sebe govori, kakor bi prevec povedal; le Bogu cast in hvalo daja, od kateriga vse dobro pride. — Kako radi se pa mi prehvalimo, vec povemo ko je res, ino si radi z lažjo pomagamo. Oh, pomislimo saj prav pridno, koljka hudoba je laž!

II.

Goljufne dnarje delati, kuproste posrebriti, sreberne pozlatili, je ojstro prepovedano. Kdor goljufni dnar med lju­ di spravlja, njega po Cesarskih postavah ojstro kaznujejo. Tak goljufni dnarje pred Bogam vsaka laž, v kateri clovek drugac govori kakor misli, svojiga bližniga v zmoto alj pa v škodo pripravit. Ino koljko je takih goljufnih laži po sveti!

1. Laz v šali (za špas alj kratek čas), kedar prešerni ljudje sromakam lažejo, se jim smeje, de jim verjamejo, njih prazne basne drugim pripovedaje. Naj bi taki kratko- casniki pomislili, kako vsaka laž Boga, ki je vecna resnica, žali, sveta groza bi jim lažnive usta zaperla. ,.Lažnive usta so Oospodu gnusoba.- Prep. 12, 22. Vsaka laž resnico ra­ ni, ino kdor se večkrat izlaže, se laži hitro privadi, ino ke­ dar bo resnico govoril, se mu verjelo ne bo. Lažnivci na­ redijo, de se resnica ljudem ne verjame.*' Sv. Tomaž Akvin. Taka se je godila muhastimu pastirju, ki je ovce pasil, pa v šali plevice iz polja klical, rekoc: „Volk, volk, pomagaj­ te!" »Dvakrat so priletele plevice v pomoč; alj lažnive se jim smeji. Tretjic pa volk perleti; pastirče vpije, alj nobene