122
milosti i no dobrot. Kaj so pa ljudje njem« storili? \tt kriz so ga pribili — grozovitno vmorili. Tako ljudje delajo!
Nas odresil ino večno izvcličal je hotel Jezus vmreli; nja prelita kerv je cena izveličanja za vse ljudi. Ljudi posvetit v božje otroke ino jih z vsemi nebeškimi dnrmi odelit, ki so h izveličanju potrebni, je postal svetiga Duha. Po vsim sveti je razposlal svoje apostelne in učenike ljudi ucit. jih kerslit. »no v božje kraleslvo milosti klicat. Kaj so pa hu dobni ljudje storili? Z mečam in ognam so božje postance preganjali, so tavžente zvestih prijatelev božjih ino svojih nan večih dobrotnikov pomorili, potoke nedolžne kervi pre- lili ino hotli pravo vero, edino kraleslvo svojiga izvelicanja pokoncat, kraleslvo satana pa razširat. — Kar so pa ljudje od nekdaj delali, še neprenehama delajo, malo za izveličan- je alj clo nič — veliko več pn za svoje pogublenje storijo; za to bo veliko vec pogublenih, kakor izveličanih.
3. »Zveličani so — veli Kristus — kteri so čistiga ser- ca; zakaj oni bojo Boga gledati/- Mat. 5,8. Kaj nečistiga v nebeško kraleslvo ne more. Za to se clovek v kopeli sve tiga kersta omije , svntovsko oblacilo posvečjoče gnade bo žjo oblece, ino je ljuhlen božji otrok. Kako dolgo pa nosi jo mladenči ino deklcla |o pervo oblacilo nedolžnosti? \ek~ teri še m do desetih — Mirnajsfih tel, malo jih ohrani svojo nedolžnost do dvajsetih let. Med sto ženiuami jih težko deset — iz med sto nevest jih težko petnajst po resnici ino pravici deviški vene h poroki prinese. Vse pomaga lju bo mladino le prej ko prej ob nedolznost pripraviti, v nesramno znanje, v necisto djanje ino drugo^pregrehe za peljati. Ali je pa ta sleza v nebesa? — Ta je široka cesta v jpogublenje. Veliko je na pot nedolžnosti poklicanih, pa malo malo izvolenih!
Le sama dva pota v nebesa peljala, pot nedolžnosti ino pokore. Kdor pot nedolžnosti zgubi, se mora pota pokore zvesto deržati Za to veli Jezus: „Ako ne bole pokore storili, bole vsi konec vželi (pogubleni). Luk. 13, 5. Kako pa de lajo ljudje pokoro? Veliko vidimo očitnih gresnikov, malo pa pravih spokornikov. Koljko jih je, ki vsak dan grešijo, pa komaj enkrat v leti h spovedi grejo. Zapeljujejo nedolž nost, dajejo pohujšanje, imajo po cele leta sovražtvo, obo- gatejo z krivičnim blagam, ino mislijo, če se po verhi izpovejo, nekoljko očenašev pomolijo, alj kake krajcarje
