121
hudobija po sveti. Pozabili so z časama ljudje tudi svojiga Stvarnika, namesti praviga, ediniga Bogii so mertve malikc molili, ino se v pregrehe nečistosti tako dalec zgub:li, de ob časi stariga očaka Abrahama v petih sosednih mettah Sodome ni bilo detel pravičnih najfi. Bog jih je moral z živim ognja m pokoncati; le pravičniga Lota ino nja hčeri je po angelu rešil. Tako se zdaj ljudje delajo, ino si sami pekel vnemajo. Veliko je poklicanih, pa malo izvolenih! \
Svoje zveste sluzavnike sebi na zemli ohranit, ki bi njega prav spoznavali ino molili, je izvolil neskončno vsmilen Bog Abrahama ino njegov rod, se je z njim sveto zavezal, ino na Egiptovskim njegove mlajše loljko pomnozil, de je bilo ob časi Mojzesa sestkrat sto luvžent mu i ki h rojakov Izrael ski g a ljudstva, katire je Mojzes na božjo povelje iz Egiolov- ske sužnosti prek ntdečiga morja v obljubleno deželo peljal. Njih srečne storit je Bog velike čudeže delal, je pokoncal njih sovražnike, skerbel bolj ko oče za svije otroke, jih srečno u veselo, obljubleno deželo pripeljat. Kaj mislite, koljko je vsih šestkrat sto tavžent v obljubleno dežeto došlo? Sama dva moka, pravičen Jozve ino Kaleb; vsi drugi so se v pušavi puntali, Boga' žalili ino v pušavi jih je pravicen Bog pokončal. Poglejte, veliko poklicanih, malo pa izvolenih!
Kaj je vse dober Bog svojimu ljudstvu Izrael storil, naj bi bogaboječe ino srečno bilo! Veliko sto ino sto let jim je dajal modre sodnike, pravične kralje, svetoželjne du hovnike, jim je pošiljal preroke ino učonike. jih v sveti pra vi veri ohranit. Kaj pa je ljudstvo storilo? Boga so nehva ležno zapustili, njegove zveste sluzavnike morili, malikam so clo svoje otroke v čast žgali. Ino ko je prišel sam božji Sin na svet ljudi jiskat. je le ne ko ljk o vbogih pastirjev naj de t, ki so njega spoznali. le nekoljko ribčev, l<i so za njim šli. ,.Svet je po njem slvarjen. ino svet ga ni spoznal. V svojo lastino je prišel, ino njegovi ga niso sprijeli " Ja". 1, 10— 10. Tako ljudje znajo; za to je veliko poklicanih, pa malo izvolenih!
2. Kaj je neskončno vsmilen Bog še verh vsiga tiga sto ril ljudi izveličat? Svojiga preljubiga, edino rojenga Sinu je dal, de kdor kolj va — nj verje, se ne pogubi, temuc ima večno živlenje. Jan. 3, 16. Jezus je učil. čudeže delal, storil gluhe slišati, mutaste govoriti. hrome hoditi, bolnike je oadravljal, merlve obudil; njegovo živlenje bilo je polno
